Zaradi stiske pod vlak
V treh dneh zadnjega majskega konca tedna si je na francoskih tirih življenje vzelo 12 ljudi, tudi 34-letnik, ki je v naročju držal 19-mesečno hčer
Jure Erznožnik
MLADINA, št. 30, 27. 7. 2012
Nedavno so v francoski Bretanji pod vlaki spet ugasnila tri življenja. Trije brezdomci naj bi se okajeni sprehajali po tirih, ki so bili sicer v mestu, torej ograjeni z ograjo, a so jo najbrž preplezali. Vlak je pripeljal s hitrostjo 120 kilometrov na uro, dva sta umrla na kraju dogodka, za življenje tretjega se zdravniki še borijo. Le 10 kilometrov stran se je istega dne pod vlak vrgel neki moški, najbolj smrtonosen konec tedna v sodobni francoski zgodovini pa je bil za nacionalno železniško družbo SNCF v zadnjih dneh maja, ko si je na tirih po vsej državi v treh dneh podaljšanega vikenda življenje vzelo 12 ljudi.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Jure Erznožnik
MLADINA, št. 30, 27. 7. 2012
Nedavno so v francoski Bretanji pod vlaki spet ugasnila tri življenja. Trije brezdomci naj bi se okajeni sprehajali po tirih, ki so bili sicer v mestu, torej ograjeni z ograjo, a so jo najbrž preplezali. Vlak je pripeljal s hitrostjo 120 kilometrov na uro, dva sta umrla na kraju dogodka, za življenje tretjega se zdravniki še borijo. Le 10 kilometrov stran se je istega dne pod vlak vrgel neki moški, najbolj smrtonosen konec tedna v sodobni francoski zgodovini pa je bil za nacionalno železniško družbo SNCF v zadnjih dneh maja, ko si je na tirih po vsej državi v treh dneh podaljšanega vikenda življenje vzelo 12 ljudi.
Natančnega števila samomorov sicer ni mogoče določiti, saj po mnenju strokovnjakov v najmanj 20 odstotkih primerov razlog smrti ni znan. A statistike kažejo, da se je v letih krize število ljudi, ki se odločijo za ta skrajni korak, v Franciji povečalo za dobrih 750 in tako preseglo številko 12 tisoč na leto. Tudi pri smrtih na železniških tirih ni mogoče vedno ugotoviti, ali je bil samomor ali se je zgodila nesreča.
Konec maja je tako zaradi „nesreč na tirih“, kot samomore sočutno imenujejo francoski mediji, na zaustavljenih vlakih več ur ostalo ujetih na tisoče „železniških brodolomcev“. Policisti in mrliški ogledniki so si namreč morali ogledati prizorišča in potniki so zaradi dolgotrajnih ogledov krajev dogodkov na končne cilje prispeli z zamudami.
Na postajah je tako nastala gneča, številni pa niso ujeli vlakov ali letal, s katerimi so nameravali nadaljevati pot. V noči z binkoštnega ponedeljka na torek je zaradi zamud več kot 10 tisoč potnikov v Pariz prispelo po tem, ko so metroji že nehali voziti. Pristojni so zanje poskrbeli tako, da so na različne železniške postaje poslali vse razpoložljive taksije, potnikom, ki so se peljali z vlaki, ki niso bili neposredno vpleteni v nesreče, pa so izplačali tudi odškodnino v višini dvakratne cene vozovnice.
Samomori na železniških tirih so postali nekaj tako vsakdanjega, da mediji o njih poročajo le še skozi prizmo večurnih zamud, nastale materialne škode zaradi odškodnin potnikom in vsesplošne gneče na postajah. Le redko spregovorijo o ljudeh, ki se ob nezmožnosti odplačevanja dolgov in zaradi drugih osebnih stisk odločijo za ta skrajni korak.