10. 8. 2012 | Mladina 32 | Družba | Ekonomija
Družbeno odgovorne banke
Vzporedno z javnim reševanjem zasebnih bank obstaja tudi družbeno odgovorno in trajnostno bančništvo
© Zoran Pungerčar
Evropski politiki sklanjajo glave nad načrte za vzpostavitev evropskega finančnega ministrstva, oprezajoč pred ofenzivo finančnega uničenja. Zasebne banke rešujemo na rovaš socialnih držav, ki so zadnjega pol stoletja zagotavljale socialno mobilnost, privlačnost življenja v Evropi in zaupanje v možnost boljše prihodnosti. Navadni državljani so neprostovoljno postali dobri Samaritani, žrtvovani, ker naj alternativnih možnosti obrambe pred neutrudnimi napadi finančnih trgov ne bi bilo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
10. 8. 2012 | Mladina 32 | Družba | Ekonomija
© Zoran Pungerčar
Evropski politiki sklanjajo glave nad načrte za vzpostavitev evropskega finančnega ministrstva, oprezajoč pred ofenzivo finančnega uničenja. Zasebne banke rešujemo na rovaš socialnih držav, ki so zadnjega pol stoletja zagotavljale socialno mobilnost, privlačnost življenja v Evropi in zaupanje v možnost boljše prihodnosti. Navadni državljani so neprostovoljno postali dobri Samaritani, žrtvovani, ker naj alternativnih možnosti obrambe pred neutrudnimi napadi finančnih trgov ne bi bilo.
A vzporedno s temi zgodbami obstaja samozavestna govorica o družbeno odgovornem in trajnostnem bančništvu, ki mu gre zares dobro. Besednjak povezuje pojme, o katerih smo bili naučeni, da so nujno nezdružljivi. Etično bančništvo. Obrestne mere, ki upoštevajo učinke, ki jih imajo kreditirani projekti na okolje – bolj ko ga uničujejo, dražje je posojilo. Bančna posojila, ki upoštevajo tudi prispevek k družbeni kohezivnosti, kulturni ustvarjalnosti, kjer šteje razvoj lokalnih okolij, ki so marginalizirana.
Pionirka med etičnimi bankami je nizozemska banka Triodos, ki danes deluje tudi v Španiji, Belgiji, Veliki Britaniji in Nemčiji. Ustanovljena je bila leta 1980 in je s 15 drugimi bankami z vsega sveta povezana v Globalno združenje za bančništvo z vrednotami (GABV – The Global Alliance for Banking on Values). Med njimi so alternativna banka Švice AG, bolivijska BancaSol, kanadska kreditna zadruga Assiniboine, avstralska Bankmecu, ki je v lasti svojih strank, ameriška banka OnePacificCoast in danska Kooperativna banka Merkur, vseh 16 pa povezuje šest temeljnih načel GABV-ja.
Nam najbližji sta EthikBank s poslovalnico v Avstriji in italijanska banka Populare Etica.
Načela in cilji etičnega bančništva se izražajo v lastniški strukturi, ki banke varuje pred prevzemi, v plačni politiki za zaposlene, v samem delovanju bank, ki dejavno sodelujejo pri iskanju rešitev, če pri kreditiranih projektih zaškripa, in vztrajanju pri transparentnosti dela. V prvi vrsti enakopravno stojijo ljudje, planet in blaginja. Izhodišče delovanja etičnih bank je nasprotno neoliberalni ideologiji. Začetek je vprašanje, koliko moramo najmanj zaslužiti, da lahko mirno obstajamo. To je cilj in meja. Vse, kar se ustvari več, naj gre prek dela bank za blaginjo družbe in varovanje okolja. Etične banke ponujajo komitentom varnost, vpetost v lokalno okolje in etično držo pri varčevanju. Osredotočajo se na vlaganje v projekte z realno produktivnostjo in ne v špekuliranje na finančnih trgih.
Raziskava, ki sta jo financirala GABV in ameriška Rockefellerjeva fundacija, je primerjala 17 etičnih bank z 29 največjimi in najvplivnejšimi svetovnimi bankami med letoma 2007 in 2010. Izsledki, objavljeni marca letos, govorijo, da so etične banke v tem času svoja sredstva dvakrat pogosteje investirale v posojila komitentom kot največje svetovne banke. Etične banke so se izkazale za finančno močnejše, z večjimi deleži in boljšo kakovostjo sredstev. Povprečna dobičkonosnost njihovih sredstev (ROA) je bila v teh letih več kot 0,50 odstotka, za 0,17 odstotka večja od povprečne dobičkonosnosti sredstev največjih bank.
Podobno, kot so se organizirali in širili chicaški ekonomisti, ponuja od leta 2007 tudi Inštitut za družbeno odgovorno bančništvo (Institute for Social Banking) magisterij s tega področja, od lani pa še posebne certifikate za družbeno odgovorno bančništvo. Z GABV-jem sodelujejo belgijska Mednarodna zveza socialno-finančnih organizacij (INAISE – International Association of Social Finance Organisations), švicarski OIKOS-International – Študentje za trajnostno ekonomijo in menedžment – ter Akademska mreža Združenih narodov PRI. GABV poziva k vzpostavitvi močnejšega, neodvisnega mednarodnega mehanizma, ki bo nadzoroval in zagotavljal spoštovanje standardov v etičnih bankah in krepil zaupanje ljudi.
Zunaj GABV-ja, a vendar pod imenom etične banke delujejo tri nemške banke, med njimi tudi EthikBank s poslovalnico v Avstriji. Poleg italijanske banke Populare Etica je to etična banka, ki je najbližja slovenskim varčevalcem. V Angliji poleg petih drugih etičnih bank že 140 let deluje Zadružna banka, ki je del skupine Co-operative, največje potrošniške zadruge na Otoku. Pred sedmimi leti je zaprla račun krščanski evangeličanski skupini zaradi diskriminatornih izjav o homoseksualnosti, za katere je banka ugotovila, da so v nasprotju z njeno javno podporo raznolikosti in dostojanstvu. V Londonu ima sedež tudi NEF, Fundacija novih ekonomij, kjer želijo ne le bančništvo, ampak celotno gospodarstvo misliti tako, »da ljudje in narava štejejo«.
Alternativa torej obstaja.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.