Izgon / Sprenevedanje in laži

»Sploh nisem v tej zadevi. Sem absolutno izven te zadeve. Praktično nimam nobene izjave, ki bi jo lahko dal, ker bi bila v zraku,« je kardinal Franc Rode dejal novinarju, ko ga je ta povprašal, kaj se je dogajalo med Kongregacijo za škofe in izgnanim nadškofom Alojzom Uranom. Prav tako je Rode zanikal, ne samo enkrat, kakršnokoli odgovornost za Uranovo kazen. Šlo naj bi za špekulacije in laži.

Dopuščamo možnost, da je to res in da kardinal ne ve, kaj se dogaja v njegovi Sloveniji. A Franc Rode je, kot je zapisano na uradnem vatikanskem portalu, tudi član Kongregacije za škofe. Torej tiste papeške izpostave, ki je Uranu zaukazala, naj odide iz Slovenije. Član te kongregacije je tudi nekdanji apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello, ki naj bi bil Urana že leta 2009 obiskal v bolnišnici in mu predlagal, naj se odpove vodenju ljubljanske nadškofije. Oba sta torej dobro obveščena, kaj se je dogajalo v Sloveniji, in oba sta člana nadzorstvenega organa rimske kurije, ki je Urana poslal v tujino. Obstajajo torej tri možnosti, ali Rode ne ve, kaj delajo različni organi, katerih član je, ali so uradni podatki o tem napačni, ali pa se kardinal Rode spreneveda. Zadnja možnost je najverjetnejša.

Ali Rode ne ve, kaj delajo različni organi, katerih član je, ali so uradni podatki o tem napačni, ali pa se kardinal Rode spreneveda. Zadnja možnost je najverjetnejša.

Lahko bi seveda dejali, da gre za notranjo stvar cerkve in njenih vernikov, a ta cerkev deluje tudi zunaj same sebe, zunaj svojega notranjega občestva. Sama se postavlja v vlogo moralnega razsodnika za vso družbo, ima se za družbeno koristno organizacijo (in zato od države pričakuje bonitete), Slovenska škofovska konferenca objavlja politične izjave, svetuje, kako glasovati na volitvah, podpira sebi najljubšo politično stran. Deluje javno in ni, kot recimo sestre klarise, zaprta za samostanskimi zidovi. Zato je seveda prav, da je javnost o njenih dejanjih obveščena. In da je obveščena o sprenevedanju in lažeh, za katere se odločajo posamezniki, ki sami sebe štejejo za moralne avtoritete in razlagalce božjega nauka.

Avgusta lani je tik pred praznikom Marijinega vnebovzetja upokojeni nadškof Uran govoril za internetni portal nacionalne televizije. V dolgem intervjuju je pojasnjeval svoj pogled na Marijo, cerkev, vero in Slovenijo. Letos takšnega intervjuja ne bo. Uran ne sme več nastopati v javnosti, in ko bo enkrat odšel v tujino, bo moral za vsako vrnitev v Slovenijo napisati posebno prošnjo. Cerkev ne kaznuje samo svojih izgubljenih ovčic, pač pa v nemilost padejo tudi nepokorni, nepravi pastirji. Pri Uranu sedaj tudi uradno zaradi namigov, da naj bi imel potomce. Da je morebiti, kot za Večer pravi dr. Ivan Štuhec, dokazljivo kršil celibat. Kadar se to zgodi navadnemu kleriku, se cerkev ostrih sankcij izogiba, če pa se to zgodi škofom ali nadškofom, »tu ni milosti«.

Uran svoje očetovstvo vseskozi zanika, zanika ga javno in zanika ga tudi posameznikom, ki ga osebno poznajo. Pri Mladini smo se odločili, da bomo objavili intervju z anonimno osebo, ki govori o ozadju Uranovega izgona. Intervju z anonimno osebo ni običajna novinarska praksa, a za anonimnost ima intervjuvanec dobre razloge. Njegovo ime je uredništvu znano. Za objavo smo se odločili po temeljitem premisleku in preverjanjih skupaj z avtorjem intervjuja na podlagi vseh do sedaj zbranih podatkov in pričevanj, ki pritrjujejo avtentičnosti in resničnosti povedanega, hkrati pa legitimirajo visoko stopnjo zaupanja.

In kakšen je vzgib za intervju? Razkritje »zarote«, notranjecerkveni obračuni? Človek, s katerim smo se pogovarjali, pravi, da en sam. Pravi, da trpi, ko vidi, kako je nadškof Uran postal žrtev nekih razmerij znotraj cerkve, ki se jim ni znal, ni hotel ali pa samo ni zmogel upreti. Ker je pač morda dober, priljuden nadškof, na polju politike, tudi samo cerkvene, pa se ni znal gibati. »Tu ne gre samo za konkretnega gospoda nadškofa, ampak za posameznika, ki ga ima neka institucija v svojih krempljih. To sva lahko jutri tudi vi in jaz. Če naju začne tako uničevati recimo kakšna državna institucija, kako se bova borila?« se sprašuje intervjuvanec.