Trg delovne sile / Z dežja pod kap

Danska, Finska, Švedska in Nemčija so tiste evropske države, ki so v zadnjem desetletju temeljito reformirale svoj trg delovne sile. Nemčija ima danes tudi zaradi tega eno najnižjih stopenj brezposelnosti v EU. Nižjo imata le še Avstrija in Nizozemska. Vendar pa vse ni tako rožnato, kot se morda zdi na prvi pogled. Nemški zaposlitveni čudež je predvsem posledica državne promocije malih del. Gre za začasna in zelo slabo plačana dela. Urna postavka za takšna dela je nižja od evra, včasih znaša le 55 centov. Posledica je naraščanje števila revežev oziroma vse večja socialna razslojenost. Še leta 2005 je bila stopnja tveganja revščine v Nemčiji 4,8-odstotna, danes je 7,2-odstotna. To je sicer še vedno za odstotno točko pod povprečjem EU, vendar pa število t. i. revnih delavcev v Nemčiji narašča hitreje kot na splošno na območju evra. Bolj ko se bazen revnih povečuje, bolj upada domače povpraševanje. Nemški gospodarski uspeh je tako predvsem posledica izvoza, ne pa domače porabe. Če bi tudi druge evropske države tako reformirale svoj trg delovne sile, kmalu ne bi bilo nikogar, ki bi karkoli še lahko kupoval od kogarkoli, zato taka rešitev ni pametna. Nemška kanclerka Angela Merkel se dobro zaveda šibkih točk reforme trga dela, ki jo je izpeljal njen predhodnik Gerhard Schröder, zato je, in seveda tudi zaradi bližajočih se volitev, že napovedala spremembe. Slovenska vlada pa kot da tega ne ve.