V suženjstvo zakleti

„Kaj bo še sledilo? Obvezno darovanje organov?“ so se grški komentatorji spraševali ob novici, da t.i. Trojka, torej Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka in Evropska komisija od Grčije terjajo uvedbo šestdnevnega delovnega tedna z osemurnim delovnim časom v zameno za odobritev novega paketa finančne pomoči.

Po mnenju slovenskega sindikalista Gorana Lukiča uvedba šestdnevnega delovnega tedna v kombinaciji z že znižano minimalno plačo in deregulacijo postopkov odpuščanja ni pot za reševanje grške dolžniške krize. To potrjuje zadnje poročilo Mednarodne organizacije dela, kjer piše, da se je od leta 2010 politična strategija usmerila stran od ustvarjanja novih delovnih mest v smeri rezanja fiskalnih deficitov za vsako ceno. V državah, ki so odkrito sledile scenariju fiskalne konsolidacije in deregulacije, še posebej v državah južne Evrope, je opaziti nadaljnje padanje ekonomske in zaposlitvene rasti. Posledice so šibkejša gospodarska rast, naraščajoče tveganje in poslabševanje bančnih bilanc, kar vodi v nadaljnji kreditni krč, nižje investiranje in v končni fazi v še večjo izgubo delovnih mest. Ironično je to negativno vplivalo na državne proračune, kar je sprožilo nov cikel varčevanja.

V istem poročilu tudi piše, da deregulacija trga dela kratkoročno ne bo sprožila gospodarske rasti in zaposlovanja, saj so zaposlitveni učinki reforme trga dela v veliki meri odvisni od ekonomskih ciklov. Slabša regulacija trga dela v času recesije torej lahko vodi le še do več odpuščanj brez vzporednega ustvarjanja novih delovnih mest.

„Naj spomnim na izjavo enega od grških sindikalistov, da Grčija postaja laboratorij za najbolj divje neoliberalne mokre sanje, ki stojijo na trojčku privatizacija - fleksibilizacija - deregulacija. Očitno se pod krinko boja proti dolžniški krizi vedno znova skuša vpeljati trajne strukturne reforme. Vse zahteve po popolni deregulaciji trga dela, ki v bistvu vse bolj spominja na demontažo trga dela, so popolnoma nesprejemljive. Pri čemer je protislovno že to, da jih promovira ista Trojka, ki ji je s svojimi dosedanjimi zahtevami uspelo proizvesti 23,1-odstotno brezposelnost, zaprtje 68 tisoč podjetij in 6,2-odstotni padec BDP-ja v Grčiji,“ pravi Lukič.

Mimogrede: medtem, ko se Grčiji v boju proti dolžniški krizi priporoča daljši delovni čas, sta nemška raziskovalca trga dela Alexander Herzor-Stein in Hartmut Seifart ugotovila, da je Nemčiji prav s shemo subvencioniranja skrajšanega delovnega časa uspelo rešiti kar okoli 1,2 milijona delovnih mest.