Skriti dnevniki

Izvirni greh, zaradi katerega si organi pregona sploh prizadevajo za čim lažji vpogled v podatke o komunikaciji, je obvezna hramba teh podatkov, ki je predpisana na ravni EU. »Teh skušnjav po čim bolj pravno nevezani uporabi prometnih podatkov ne bi bilo, če ne bi bilo paničnega odziva Velike Britanije, ki je leta 2005 doživela teroristični napad v Londonu,« razlaga dr. Aleš Završnik. »Ker Britancem takšne določbe o hrambi prometnih podatkov ni uspelo sprejeti na nacionalni ravni, so to poskusili z obvodom prek EU, tako da so v času predsedovanja uspeli s sprejetjem Direktive o hrambi podatkov, ki je zavezala vse članice EU.« Takšno ureditev so kritizirale številne nevladne organizacije, ponudniki telekomunikacijskih storitev in celo Evropski parlament. Tudi slovenski urad informacijskega pooblaščenca se zavzema za odpravo obvezne hrambe prometnih podatkov. Ne bi bili prvi v EU. Lani je zakon, ki je določal obvezno hrambo podatkov, na primer razveljavilo nemško ustavno sodišče. Enako so ravnala ustavna sodišča Romunije, Češke, Cipra in Madžarske.