Boj za razmišljanje / Kulturna revolucija

Ko je računalničar in gradbenik dr. Žiga Turk postal minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, se ga je hitro prijel vzdevek, da je »super minister«. Turk je res »super« po različnosti področij, ki naj bi jih obvladoval njegov ministrski resor, tu pa se njegova supermoč konča. Je minister, ki so ga v tej vladi največkrat pozvali k odstopu, deležen je bil največ peticij, največ žvižgov in pokašljevanj, doživel je stavko, nekaj protestov, tudi zaradi njega je zagorel kontrabas. Turk pravi, da je lahka tarča, ker vodi težak in nepriljubljen resor, zaradi napovedanega varčevanja mu je hudo, je »osebno prizadet«, on in njegovi sodelavci. A vztraja. Ne misli protestno odstopiti, in kar je najpomembneje, zagovarja varčevalne posege, namenjene njegovemu superministrstvu. Svojo prizadetost neprepričljivo hlini, če se res ne bi strinjal z varčevanjem, bi odšel. Nazaj na javno univerzo, kjer ga čaka pisarna.