Mogočne ženske

Med člani upravnih odborov največjih evropskih podjetij je le 14 odstotkov žensk, leta 2010 je ta delež znašal 12 odstotkov. Zaradi prepočasnega naraščanja tega odstotka je evropska komisija sprejela predlog o povečanju števila žensk na vodilnih položajih. Med neizvršnimi člani upravnih odborov največjih družb, ki kotirajo na evropskih borzah, bo moral biti delež slabše zastopanega spola vsaj 40-odstoten. Ukrepi se nanašajo na podjetja, ki kotirajo na borzi in imajo vsaj 250 zaposlenih ter letni promet več kot 50 milijonov evrov; takšnih je približno 5000 evropskih družb.

V Sloveniji že obstajajo predpisi o enaki zastopanosti obeh spolov. Leta 2002 smo dobili zakon o enakih možnostih, tri leta kasneje resolucijo o nacionalnem programu za enake možnosti. Občutnejših učinkov pa v resnici ni. Ženske so v povprečju bolj izobražene kot moški, še vedno prejemajo v povprečju nižje plače od moških, na najvišjih položajih v gospodarstvu in najvplivnejših funkcijah v znanstvenih in akademskih ustanovah so zastopane v manjših deležih kot moški. V aktualni vladi imamo recimo samo eno ministrico.

Po podatkih Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS) je lani v javnih delniških družbah zastopanost žensk v nadzornih svetih (NS) znašala v povprečju 16,9 odstotka, enak odstotek družb ima tudi predsednico NS. 43,7 odstotka družb nima

žensk v NS. Kot osebno meni generalna sekretarka ZNS-ja Irena Prijović, se spremembe uvajajo prepočasi: »Uvajanje večje enakosti med spoloma na vseh ravneh družbe ne poteka usklajeno, zato se spremembe ne izvajajo ’od spodaj navzgor’. Predlog evropske direktive kaže na nizko raven kulture, ki tega procesa ne omogoča samodejno in zahteva urejanje področja ’od zgoraj navzdol’.«

Prav tako, kot je trajalo precej časa, da so ženske dobile volilno pravico, traja in bo trajalo še precej časa, da bodo zasedle več vodilnih položajev. Tudi predlog direktive se za zdaj nanaša le na nadzorne in ne poslovodne strukture.