Slovenski razcvet v letih od 2004 do 2008 je bil lažen, podoben španskemu, irskemu in tudi grškemu.

Joachim Becker je Nemec, ki že skoraj 25 let živi v Avstriji. Na dunajski ekonomski fakulteti predava razvojno ekonomiko, politično ekonomijo in teorije države. Evropsko unijo vidi kot vse zvestejšo deklo kapitala in ji zaradi neenakopravnih odnosov med njenimi osrednjimi in obrobnim članicami prerokuje razkroj. Kje v teh razmerjih stoji Slovenija?

Slovenijo, predvsem njeno politično in ekonomsko sliko, poznate. Kako vidite naše težave in ukrepe, s katerimi se odzivamo nanje?

Če pogledate zadnjih 20 let, se Slovenija v več pogledih razlikuje od preostale regije. Delavsko gibanje in sindikati so bili močnejši kot v katerikoli srednje-, vzhodno- ali jugovzhodnoevropski državi. Zaradi večjega pritiska na vlade v začetku tranzicije so bile te v devetdesetih letih, še posebej na začetku, bolj pripravljene na družbeni kompromis, ki bi vključeval delojemalce. Institucionaliziran je bil neke vrste novi korporativizem, ki je vključeval delavce in sindikate. Med državami, v katerih je bila pretekla ureditev državni socializem, se je le Slovenija odločila za neokorporativizem. Bila je torej izjema.