Veljko Njegovan  |  foto: Miha Fras

23. 11. 2012  |  Mladina 47  |  Kultura

Nouvelle Vague: »To je klasika naše generacije.«

Marc Collin, vodja projekta, ki punkovske in novovalovske hite predeluje v brazilsko bossa novo ter se po dobrih dveh letih vrača v Ljubljano

Nouvelle Vague na svojem prvem nastopu pri nas maja 2010 v Kinu Šiška

Nouvelle Vague na svojem prvem nastopu pri nas maja 2010 v Kinu Šiška
© Miha Fras

Francoska skupina Nouvelle Vague se je na svetovnem glasbenem zemljevidu pojavila ravno v času, ko se je na britanski in ameriški glasbeni sceni začel dogajati opazen revival postpunka in novega vala. Medtem ko so se številne skupine bolj ali manj uspešno vračale v osemdeseta leta in enostavno posnemale glasbeni izraz najvidnejših akterjev tistega obdobja, se je Marc Collin, glava projekta Nouvelle Vague, odločil občinstvu predstaviti svojo vizijo novega vala. Novi val v ritmu bossa nove.

Še pred Nouvelle Vague ste se večinoma ukvarjali z različnimi vidiki elektronske glasbe. Kako to, da ste se potem lotili projekta, ki ni skorajda v ničemer povezan z elektronsko glasbo?

Želel sem prirediti skladbe, s katerimi sem odraščal. Pravzaprav sem hotel dokazati, da so ravno te klasika za mojo generacijo. In tako sem zasnoval zvočno podobo skupine, ki bo svojevrstne heroje moje mladosti izvajala v popolnoma drugačni luči, kar se je kmalu pokazalo kot zadetek v polno.

Pri tem ste se odločili, da boste punkovske in novovalovske skupine preoblekli v zvoke in ritme brazilske bossa nove …

Ja, zdelo se mi je nesmiselno ustvariti priredbe, ki bodo popolnoma enake izvirnikom. Novi val je izrazito ustvarjalno glasbeno obdobje, ki bi ga bilo škoda prirediti z enakimi prijemi, kot so jih uporabili takrat. Zato sem se odločil, da skladbam svoje mladosti dodam opazen avtorski prispevek, kar me je pripeljalo do bossa nove, ki je precej drugačna od novega vala s konca sedemdesetih in začetka osemdesetih let. Verjetno bi kdo drug naredil priredbe Beatlov ali Stonesov, midva z Oliverjem Libauxom pa sva se odločila za obdobje, ki naju je najbolj zaznamovalo.

Na prvem albumu (Nouvelle Vague, 2004) so skladbe odpele različne vokalistke. Zakaj?

Izvirna ideja je bila, da najdemo brazilsko pevko, ki bi odpela vse skladbe, vendar se je zalomilo že pri angleščini, ki ji je pomenila preveliko težavo. Tako je odpela samo komad Just Can’t Get Enough od Depeche Mode, za preostale skladbe pa smo poiskali druge pevke. Najbolj zanimivo pri vsem pa je bilo dejstvo, da večina pevk sploh ni poznala skladb, ki smo jih priredili, čeprav so bile nekoč veliki hiti. Tako je nastala mešanica komadov s popolnoma neobremenjenimi vokalnimi interpretacijami, kar je zgolj potrdilo izvirnost celotnega projekta.

Kako pa ste uredili vprašanje avtorskih pravic – navsezadnje so vsi vaši albumi sestavljeni iz priredb, uporaba tujih skladb pa lahko povzroči precej težav …

Pravzaprav nismo storili ničesar. Enostavno smo naredili priredbe v svojih aranžmajih, avtorske pravice pa smo prepustili izvirnim ustvarjalcem skladb, ki smo jih predelali. S tem smo se izognili morebitnim zapletom.

Ustvarjanje priredb novega vala in postpunka vas je pripeljalo tudi do sodelovanja z nekaterimi pomembnejšimi akterji tega obdobja. Kako je bilo sodelovati z vašimi nekdanjimi glasbenimi vzori?

Na začetku je bilo malce čudno, saj je šlo za glasbenike, ki sem jih kot mladenič vneto poslušal in obiskoval njihove nastope. Kar naenkrat pa sem se z njimi, recimo z Martinom Gorom iz Depeche Mode, znašel v studiu, kjer smo s skupnimi močmi iskali najboljše rešitve za predelavo določene skladbe. Vsekakor gre za čudovito izkušnjo, ki si jo pred dvajsetimi ali tridesetimi leti sploh ne bi mogel predstavljati.

Nameravate še sodelovati z glasbeniki iz osemdesetih let?

Sodelovali smo tudi denimo z Barryjem Adamsonom, Terryjem Hallom … a zdi se mi, da ni dobro ponavljati istega recepta, ker se potem poslušalstvo zasiti.

Kakšna so bila vaša pričakovanja, ko ste se lotili Nouvelle Vague?

Projekta sem se lotil popolnoma brez pričakovanj in denarja, tako da sem bil že po prvem albumu več kot prijetno presenečen nad uspehom. Danes, po štirih studijskih albumih in številnih turnejah, lahko rečem, da je ideja o priredbah postpunka in novega vala še zmeraj izrazito aktualna, očitno pa se formula za uspeh skriva v našem konceptu, ki smo ga oblikovali že na samem začetku.

Koncertno zasedbo pogosto spreminjate, vendar se še zmeraj držite zasnove, da nastopate s pevkama, ki dominirata med izvedbo vašega kabarejskega nastopa …

Ravno v tem tiči lepota projekta, saj se zasedba spreminja iz albuma v album. To si lahko dovolimo zato, ker je Nouvelle Vague že od začetka zamišljen kot projekt in ne kot bend. Na trenutni turneji naju spremljata dve pevki, dolgoletna sodelavka Mélanie Pain in Liset Alea, ki se nam je pridružila pred dvema letoma.

Koncert:
Nouvelle Vague
Kje: CUK Kino Šiška, Ljubljana
Kdaj: 28. novembra 2012

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.