Petra Tihole

21. 12. 2012  |  Mladina 51  |  Kultura

Med sanjami in resničnostjo

Vrača se Cirque Éloize, eden vodilnih sodobnih cirkusov

Cirque Éloize se osredotoča na človeka ter njegove akrobatske in gimnastične sposobnosti, ki jih povezuje s fizičnim gledališčem in sodobnim plesom

Cirque Éloize se osredotoča na človeka ter njegove akrobatske in gimnastične sposobnosti, ki jih povezuje s fizičnim gledališčem in sodobnim plesom
© Ben Nienhuis

Ob koncu leta se v ljubljanski Cankarjev dom pod umetniško taktirko enega pionirjev sodobnega cirkusa Jeannota Painchauda in z novo cirkuško mojstrovino Cirkopolis vrača kanadski Cirque Éloize, ki je s svojimi edinstvenimi spretnostmi in domišljijo že dvakrat navdušil tukajšnje občinstvo.

»V zadnjih petindvajsetih letih se je cirkus zelo razvil«, pravi Painchaud, ki je do danes s Cirque Éloize ustvaril devet velikih predstav, s katerim je ta prepotoval ves svet. Od samega začetka, dobrih devetnajst let torej, je njihova posebnost, da predstave delajo na gledališkem odru in ne v cirkuškem šotoru, kar »dovoli, da smo bližje občinstvu«. V tem času so razvili čisto svoje cirkuško gledališče, v katerem vešče prepletajo različne umetniške forme, v njem imajo pomembno vlogo scenografija, glasba, cirkuški akrobati in spretni gimnastiki, obenem pa delujejo kot igralci in plesalci, saj so akrobacije tesno povezali s fizičnim gledališčem in sodobnim plesom. In zakaj, se vprašate, je to še vedno cirkus? Zato ker sta v ospredju akrobatika in občutek grozeče nevarnosti, ki spremlja cirkuške umetnosti.

Jeannot Painchaud, ustanovitelj in umetniški direktor Cirque Éloize, je v svet cirkusa stopil po naključju, ko je leta 1984 na polotoku Gaspé v Quebecu videl čisto prvo predstavo slovite skupine Cirque du Soleil. Ti začetniki sodobnega cirkusa so akrobatiko na svoj način prepletli z drugimi umetniškimi veščinami in ustvarili popolnoma nov cirkus, ki ni bil menažerija in se ni ukvarjal z dresiranjem živali, temveč se je osredotočal na človeka in njegovo sposobnost izvajati zahtevne akrobatske veščine.

Ob tem srečanju je Painchauda zadela ljubezen na prvi pogled, in ko je v Montrealu odkril še cirkuško šolo, se je pred njim razprl edinstven, skrivnosten in nadvse čudovit svet, ki ga nikoli ni zapustil. Ob študiju se je preživljal kot poulični zabavljač: žongliral je, vozil monocikel in akrobatska kolesa. Pred dvajsetimi leti pa je kot nastopajoči v predstavi Fascination, prvi predstavi, ki jo je Cirque du Soleil postavil v dvorani in ne šotoru, obiskal Japonsko, in le nekaj mesecev po vrnitvi v Kanado skupaj s prijatelji, diplomiranci Državne cirkuške šole iz Montreala, ustanovil svoj cirkus.

Od takrat se trudijo, da pri vsaki predstavi naredijo nekaj novega, in ker so nazadnje v predstavi iD raziskovali svet urbanega plesa, so v tokratni postavitvi Cirkopolis v svet plesa želeli stopiti še globlje, zato je Painchaud k projektu povabil slovitega plesalca in koreografa Dava St-Pierra. Zvezdnik kanadskega plesnega prizorišča je mednarodno kritiško skupnost na kolena že spravil s prvima deloma trilogije Seksologija in druge sodobne utopije, s katerima je gostoval po vsem svetu in v katerih so goli plesalci opozarjali na krhkost človeškega telesa. Zasnoval pa je tudi koreografijo za več uprizoritev ansambla Cirque du Soleil. No, Cirkopolis je njegova prva cirkuška predstava, pri kateri je poskrbel za koreografijo in jo tudi sorežiral. In prav večdisciplinarnost je brezpogojna lastnost vsakega umetnika, ki se želi pridružiti Cirque Éloize.

Predstava Cirkopolis se napaja pri različnih virih, denimo nemških ekspresionistih in filmih, kot sta Metropolis Fritza Langa in Brazil Terryja Gilliama, ki obsojata zatiralno naravnanost nepravičnih in totalitarnih družb, pa tudi v zagonetnem literarnem svetu Franza Kafke in stripih, kar je vidno predvsem prek videoanimacij Roberta Massicotta in Alexisa Laurencea. »Ustvarili smo retro-futuristični svet, v središču katerega je lik, ki v tem svetu išče svoje mesto,« pojasni Painchaud.

Giblje se med sanjami in resničnostjo neprijaznega sivega megapolisa. Sivino preplavljajo barvni prebliski, pitoreskno atmosfero pa narekuje glasba, ki glavnemu liku, pisarniškemu delavcu, omogoči izražanje svoje izrednosti. Žongliranje z diabolom, trapez, vratolomne vaje na vrvi in odskočni deski, vragolije z obroči in drogi, skupinske akrobacije in kontorzija so samo nekatere akrobatske discipline, s pomočjo katerih dvanajst nastopajočih ustvarja skrivnostne like, hlepeče po svobodi: skačejo, se vrtijo in sukajo, prizadevajo si poseči po nebu in več časa kot na tleh preživijo v zraku.

Vse to, da bi navdali z upanjem, saj je ravno prepričanje, da je vse možno, tisto, za katero želijo, da ga obiskovalci odnesejo s predstave. »Najbolj magična stvar, ki se lahko zgodi v cirkusu, je, da predstava komu spremeni življenje. To je tista prava magija. In zato to tudi počnem,« še dodaja režiser.

Cirkuško-gledališka predstava:
Cirque Éloize: Cirkopolis
Režiser: Jeannot Painchaud
Kje: Cankarjev dom, Ljubljana
Kdaj: od 27. do 31. decembra 2012

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.