Mizerne plače
Staš Zgonik
MLADINA, št. 1, 4. 1. 2013
Po podatkih Eurostata je leta 2010 17 odstotkov evropskih zaposlenih prejemalo nizke plače, kar pomeni, da so zaslužili manj kot dve tretjini državne mediane (mediana deli zaposlene na dve enaki skupini – pol jih zasluži več, pol pa manj).
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Staš Zgonik
MLADINA, št. 1, 4. 1. 2013
Po podatkih Eurostata je leta 2010 17 odstotkov evropskih zaposlenih prejemalo nizke plače, kar pomeni, da so zaslužili manj kot dve tretjini državne mediane (mediana deli zaposlene na dve enaki skupini – pol jih zasluži več, pol pa manj).
V vseh državah EU, z izjemo Bolgarije, je bil delež zaposlenih z nizko plačo višji med ženskami kot med moškimi.
Verjetnost, da bo zaposleni prejemal nizko plačo, je zelo odvisna od njegove izobrazbe, saj je med njimi skoraj 30 odstotkov tistih z nižjo in le 6 odstotkov tistih z višjo izobrazbo. Nizko plačo je prejemalo 16 odstotkov zaposlenih za nedoločen čas in 31 odstotkov zaposlenih za določen čas. V Sloveniji je leta 2010 nizko plačo prejemalo 17,1 odstotka zaposlenih. Nizko plačo je prejemalo kar 40 odstotkov tistih z nižjo in le 1,5 odstotka tistih z višjo izobrazbo.
Države EU po deležu zaposlenih, ki so leta 2010 prejemali nizko plačo (v %)
TOP5
Švedska 2,5
Finska 5,9
Francija 6,1
Belgija 6,4
Danska 7,7
FLOP5
Latvija 27,8
Litva 27,2
Romunija 25,6
Poljska 24,2
Estonija 23,8
Vir: Eurostat