Izberimo slabše
Revijo za izseljence bo spet delal nekdo, ki je ne zna delati
Denis Vičič
MLADINA, št. 1, 4. 1. 2013

Revija Slovenija danes za ministrico ni bila dovolj dobra
© Arhiv Mladine
Več kot 50 let izkušenj z izdajanjem osrednje revije za Slovence po svetu Slovenski izseljenski matici leta 2005 ni pomagalo. Na razpisu, s katerim je urad za Slovence takrat iskal novega izdajatelja, je zmagala neznatna založba Otroci v lasti Edvarda Vrtačnika. Kakovost mesečnika se je nato precej poslabšala. Od 1800 naročnikov jih je ostalo le še okrog 30. Nihče tudi ne ve, ali je revija, ki so jo tiskali v 3000 izvodih, sploh dosegla bralce. »Namesto pošiljanja na domače naslove so po več revij poslali društvom, veleposlaništvom in konzulatom, a vsi tja ne hodijo, nekateri pa jih sploh nimajo,« je pojasnil predsednik matice Sergij Pelhan. Ne glede na to, ali je revijo kdo bral, je Vrtačnikovo podjetje O media zanjo v petih letih prejelo 834 tisoč evrov.
Denis Vičič
MLADINA, št. 1, 4. 1. 2013

Revija Slovenija danes za ministrico ni bila dovolj dobra
© Arhiv Mladine
Več kot 50 let izkušenj z izdajanjem osrednje revije za Slovence po svetu Slovenski izseljenski matici leta 2005 ni pomagalo. Na razpisu, s katerim je urad za Slovence takrat iskal novega izdajatelja, je zmagala neznatna založba Otroci v lasti Edvarda Vrtačnika. Kakovost mesečnika se je nato precej poslabšala. Od 1800 naročnikov jih je ostalo le še okrog 30. Nihče tudi ne ve, ali je revija, ki so jo tiskali v 3000 izvodih, sploh dosegla bralce. »Namesto pošiljanja na domače naslove so po več revij poslali društvom, veleposlaništvom in konzulatom, a vsi tja ne hodijo, nekateri pa jih sploh nimajo,« je pojasnil predsednik matice Sergij Pelhan. Ne glede na to, ali je revijo kdo bral, je Vrtačnikovo podjetje O media zanjo v petih letih prejelo 834 tisoč evrov.
Na enakem razpisu urada Ljudmile Novak pa ponovno presenečenje – spet je bil izbran Vrtačnik. Za dve leti izdajanja revije bo prejel sto tisoč evrov na leto. Pelhan meni, da ne gre za strokovno, ampak tako kot pred sedmimi leti, ko je bil vodja urada Franc Pukšič, za politično odločitev. Nekdanji tajnik združenja izseljencev Janez Rogelj je osupel: »Glede na to, koliko kritik je bilo izrečenih na račun Vrtačnika – in kritizirali so ga tudi ’desni’ –, ne bi nikoli pričakoval, da ga bodo izbrali še enkrat.«
Na ministrstvu izbire ne pojasnjujejo, tudi zaradi tega ne, ker imajo sodelujoči na razpisu še možnost pritožbe. Kot kaže obrazložitev sklepa o zavrnitvi ponudbe podjetja Domus, ki je revijo izdajalo pretekli dve leti in katerega razpisna dokumentacija je bila popolna in dobro ocenjena, je moral Vrtačnik predstaviti predvsem več soustvarjalcev, pripadnikov slovenske skupnosti v zamejstvu in po svetu.
Založbi Domus je namreč strokovna komisija urada očitala prav pomanjkljivosti na tem področju.
»Slovenska izseljenska matica je imela zaradi dolgoletnega izdajanja revije in stalnega stika z izseljenci ogromno dopisnikov in je bila specializirana revija,« razmere pred Vrtačnikom opisuje Rogelj. Vrtačniku v petih letih te baze ni uspelo zgraditi. Zato je čudno, da je prav v tem delu komisijo najbolj prepričal.
Tisti, ki so jih na razpisu zavrnili, pa so lahko upravičeno ogorčeni še nad nečim drugim. Med pogoji za sodelovanje je bila tudi zahteva, naj prijavitelj izkaže pozitivno poslovanje na področju izdajateljske dejavnosti. V bazi poslovnega imenika Bizi.si najdemo podatek, da je imela Vrtačnikova družba O media leta 2011 27.469 evrov čiste izgube. Še več, po naših podatkih je omenjeni nekaterim avtorjem, ki so za revijo izseljencev pisali v njegovem času, še vedno, torej že več kot dve leti, dolžan honorarje.