Kaj je kaznivo?

Policija že dlje časa izreka globe in očita prekrške domnevnim organizatorjem protestov. Med njimi so se znašli predsednik neparlamentarne stranke, vodja krovnega sindikata v javnem sektorju, rektor ljubljanske univerze, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo. In to kljub temu, da je verjetno »pametnim« policistom jasno, da ne gre za organizatorje. Ker ne gre za organizatorje, ima izrekanje glob sodelujočim na protestih drugačen smisel. Lahko bi šlo za zastraševanje, lahko bi bil to tudi poskus onemogočanja javnega zbiranja.

Pravica do protestov je ustavna pravica. Spoznana je za tako pomembno, da je kršitev te pravice kaznivo dejanje. Kazenski zakonik v 145. členu z naslovom ’Preprečitev ali oviranje javnega shoda’ določa: »Kdor s silo, resno grožnjo, preslepitvijo ali kako drugače protipravno prepreči ali ovira sklicanje ali potek mirnega javnega shoda, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.« Za uradno osebo, ki to dejanje stori z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, v našem primeru recimo za ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kot objektivno odgovornega za delovanje ministrstva in policije, pa se predvideva zapor do dveh let.

Je torej minister s svojimi izjavami in političnimi usmeritvami storil kaznivo dejanje? Dr. Primož Gorkič s Pravne fakultete v Ljubljani meni, da ravnanje policije samo po sebi ne pomeni grožnje, kot je določena v omenjenem členu, ker bi njeno ravnanje moralo biti predvsem protipravno. »Vodenje postopkov o prekršku in izrekanje glob na podlagi zakona o prekrških in zakona o javnih zbiranjih ter vlaganje kazenskih ovadb zaradi suma kaznivega dejanja na podlagi zakona o kazenskem postopku po mojem mnenju ne pomeni protipravne grožnje,« pravi Gorkič. Ugotavljanje, kdo naj bi bil organizator, je po njegovem stvar dejanskega stanja. Tega lahko ugotovijo prav ali pa ne. Zmotno ugotovljena ali navedena dejstva ali zmotna pravna stališča so po njegovem »nekaj, kar je del pravnega vsakdanjika. Že samo to, da imamo predvideno sodno varstvo in pritožbene postopke, kaže, da je s tem treba računati. Ali so imeli prav ali ne, bo mogoče ugotavljati v kasnejšem postopku.«

Početje policije v tem primeru, predvsem glede nadzora spletnega dogovarjanja o protestih, je pred dnevi pokomentirala tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar: »Če je policija oziroma so tisti, ki so dali policistom takšno navodilo, da bomo bolj natančni, želeli s tem ljudi prestrašiti: Pazite, kaj govorite, ne hodite na shode, bodite tiho, se bojim, da bodo dosegli nasprotni učinek.«