Denis Vičič

 |  Mladina 7  |  Družba

Školjka okupatorka

Prepozen odziv odgovornih na tujerodno vrsto v Blejskem jezeru?

»Potujoče« trikotničarke se po Blejskem jezeru prevažajo s pletnami in z drugimi plovili

»Potujoče« trikotničarke se po Blejskem jezeru prevažajo s pletnami in z drugimi plovili
© Rok Lesjak

V Blejskem jezeru se je pojavila nova živalska vrsta. Gre za potujočo trikotničarko, ki v jezeru živi že vsaj dve leti. Takrat so jo opazili blejski potapljači in Špela Remec Rekar, ki pri Agenciji za okolje spremlja kakovost jezera. Kmalu so ugotovili, da bodo z njo morda še težave.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Denis Vičič

 |  Mladina 7  |  Družba

»Potujoče« trikotničarke se po Blejskem jezeru prevažajo s pletnami in z drugimi plovili

»Potujoče« trikotničarke se po Blejskem jezeru prevažajo s pletnami in z drugimi plovili
© Rok Lesjak

V Blejskem jezeru se je pojavila nova živalska vrsta. Gre za potujočo trikotničarko, ki v jezeru živi že vsaj dve leti. Takrat so jo opazili blejski potapljači in Špela Remec Rekar, ki pri Agenciji za okolje spremlja kakovost jezera. Kmalu so ugotovili, da bodo z njo morda še težave.

»To je ena od sto najbolj invazivnih vrst na svetu,« je raziskal potapljač Rok Lesjak. V jezeru nima naravnega sovražnika, a vse polno hrane, zato se je bati, da bo populacija zelo hitro narasla. Ker školjka vsak dan prečrpa po štiri litre vode, bi tako v jezeru ne ostalo dovolj hrane za druge vodne organizme.

Poleg tega povzroča potujoča trikotničarka tudi veliko gospodarsko škodo. Če bi se razširila, bi lahko ogrozila turizem, saj ima izjemno ostre robove, ki povzročajo ureznine. »Najbolj ji ustrezajo stoječe vode, pritrjuje pa se na gladke površine v vodi. To so na primer leseni piloti, betonirane stene, plovila, lupine drugih školjk,« pojasnjuje docent Biotehniške fakultete Gorazd Urbanič. Po navadi se tudi zato zelo razmnoži ob hidroelektrarnah, kjer nato »zaide v dovodne cevi turbin in prerašča zapornice za regulacijo ravni vode«, kot je še ugotovil Lesjak. »Če bi se školjka iz Blejskega jezera razširila v Savo, bi to lahko pomenilo veliko škodo,« je zaskrbljen. V Dravskih elektrarnah, kjer so školjko opazili pred štirimi leti, pravijo, da za zdaj težav ni. Najbolj se je razmnožila v kanalu hidroelektrarne Zlatoličje. Njeno populacijo in razmere, v katerih vrsta najbolje uspeva, pozorno spremljajo.

Potapljači Društva za podvodne dejavnosti Bled pa so se odločili, da ne bodo samo opazovali. V svojem prostem času dvakrat na teden fizično odstranjujejo ’tujko’, vendar je naloga, ki so si jo zastavili, neuresničljiva. In čeprav so zaskrbljeni tudi odgovorni v državnih službah, še niso ukrepali. Agencija za okolje, ki je upravljavec jezera, je o pojavu školjke novembra obvestila ministrstvo za kmetijstvo in okolje, kjer se o možnih ukrepih šele pogovarjajo. Treba bi bilo pripraviti projektno nalogo, pravijo, pohvalijo pa požrtvovalne potapljače. Da bi jim priskočili na pomoč, očitno niso pomislili. Občina Bled se s težavo do zdaj ni preveč obremenjevala, češ da je jezero državno. Njeni ukrepi pa bodo šli v smeri omejevanja plovbe z vsemi plovili, razen tistimi za izposojo. Z neočiščenimi plovili, ki so bila uporabljena na območju, kjer je potujoča trikotničarka prisotna, naj bi ta vrsta sploh prišla v Blejsko jezero. Predvideni ukrepi bi tako zmanjšali možnost, da bi se razširila še v Bohinjsko jezero in druge vode.

»Groza me je, kaj bo,« pravi Lesjak. »Ena školjka živi do pet let, za sabo pa lahko pusti več deset tisoč školjk. Aprila se bo voda v jezeru otoplila in školjka se bo začela razmnoževati. Če zdaj ne ukrepamo, bomo boj morda za vedno izgubili,« še enkrat kliče na pomoč. Da je hitro ukrepanje nujno, meni tudi Urbanič: »Na Bledu je zdaj zgodnja faza. Videli bomo, kako se bo razvijalo naprej. Sicer mimo naravnih zakonov ne moremo, a dlje, ko se čaka, slabše je.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.