Več za vojsko!

Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je na srečanju obrambnih ministrov držav članic zveze Nato v Bruslju pozval k ustavitvi zmanjševanja izdatkov za obrambo kot posledici varčevalnih ukrepov zaradi gospodarske krize. »Če se bodo rezi v obrambnih proračunih držav članic nadaljevali, bi to lahko imelo negativen vpliv na sposobnost zagotavljanja uspešne obrambe,« je dejal. Hkrati je države članice pozval k učinkovitejši rabi sredstev na podlagi mednarodnega sodelovanja, kajti v času varčevanja je, po njegovih besedah, bistvenega pomena najbolje izkoristiti davkoplačevalski denar. Državni izdatki za obrambo se morajo povečati takoj, ko si bodo gospodarstva držav članic po krizi spet opomogla, je zahteval. Vodilnega birokrata najmočnejše vojaške organizacije na planetu še posebej skrbi, da se stroški za obrambo znižujejo prav v »kritičnem času«, medtem ko poteka »zahtevna« misija zveze Nato v Afganistanu.

Izmed 28 držav članic so pogoj zveze Nato, ki določa, da morajo za obrambo nameniti vsaj dva odstotka državnega proračuna, leta 2012 izpolnile le tri države: ZDA, Velika Britanija in zanimivo tudi Grčija, država, katere prebivalstvo so najbolj prizadeli škodljivi učinki gospodarske krize. Slovenija za Nato na leto porabi približno 1,16 odstotka BDP, kar jo uvršča med zadnjo tretjino članic Nata.

Rasmussen je državam hkrati svetoval, naj se izognejo varčevanju pri proizvodnji orožja, kajti orožarska industrija naj bi imela moč, da ponovno oživi evropsko in ameriško gospodarstvo. »Če preveč znižamo obrambni proračun, tvegamo, da se bodo razmere v gospodarstvu še poslabšale … Če se bo takšna usmeritev nadaljevala,« je dejal Rasmussen, »se bomo znašli pred resnimi ovirami, ki bodo ogrozile vojaške zmogljivosti in politično kredibilnost zveze Nato.« Glavne prepreke naj bi bile prepad med evropskimi in ameriškimi zavezniki v smislu razpoložljivosti vojaških zmogljivosti, vse večja razlika med evropsko in ameriško vojaško močjo ter vznik novih sil. »Do leta 2015 bodo sredstva, ki jih za obrambo namenja Kitajska, presegla vsoto obrambnih proračunov osmih držav članic zveze Nato, Rusija pa bo v desetih letih podvojila sredstva, ki jih namenja za vojsko,« je ob letnem poročilu posvaril Rasmussen.

Vojaški proračun ZDA znaša 45 odstotkov vsote obrambnih izdatkov vsega sveta, zveza Nato pa za vojaške operacije porabi dvakrat toliko denarja, kot ga za različne vojaške aktivnosti porabi ves preostali svet.