Kritika / Polnokrvni rock’n’roll

Že sama napoved nastopa dveh ključnih skupin jugoslovanskega in pojugoslovanskega rock’n’rolla je obetala nebrzdano zabavo za vse tiste, ki so jim pri srcu umazani kitarski rifi, pokončni ritmi in kakovostna rockovska poezija. In izkazalo se je, da jih ni malo.

Čeprav je bil petkov nastop vinkovških Majk in beograjskih Partibrejkersov v ljubljanskem klubu Cvetličarna v znamenju pretiranega sneženja in deloma izrednih zimskih razmer, se je v prenovljenem dogajališču zbralo verjetno rekordno število obiskovalcev, kar dokazuje, da je interes za polnokrvni rock’n’roll v naši prestolnici še kako živ in ga ne morejo preseči niti aktualni popularnoglasbeni trendi.

Cvetličarna je bila nabito polna in tako je bilo že pred nastopom Majk prav vsakemu obiskovalcu jasno, da si bo treba izboriti svoj prostor pred odrom. Majke so začele v svojem stilu, ki je najbolj odvisen od počutja in treznosti njihovega frontmana Bareta, saj prav on diktira celoten nastop. In tokrat je bil zagotovo trezen (kolikor pač zmore), saj je nastop, med katerim je v nekoliko spremenjeni zasedbi, sicer zelo pogostem pojavu v turbulentni zgodovini benda, skupaj z odličnimi glasbeniki izpeljal na zavidljivi ravni.

Vrstili so se komadi z zadnjega albuma in star repertoar, ki je občinstvo spodbudil h glasnemu petju in sodelovanju z nastopajočimi. Pri Majkah se sicer čuti, da so pred kratkim zamenjali kitarista, člana garažnorockovskega dua Gatuzo Damirja Trkuljo, saj njihovemu zvoku nekoliko primanjkuje tista njegova komponenta umazanih kitarskih rifov, ki jih je tvoril skupaj z Zoranom Čalićem.

Majke so se po kakšni uri in pol izvrstnega nastopa poslovili od občinstva. Po krajši pavzi pa so se na odru pojavili še Partibrejkersi, ki naj bi s tem nastopom obeležili lansko tridesetletnico delovanja. Partibrejkersi so se v svoji dolgoletni karieri udeležili nešteto nastopov z različnimi glasbeniki, toda zasedba, ki smo ji bili priča na tokratnem koncertu v Cvetličarni, je ena najpolnokrvnejših, tista, ki skupino predstavi kot izvrstno uigran stroj z možgani, frontmanom Zoranom Kostićem Canetom, ki je tudi tokrat diktiral nastop in ga pripeljal do neštetih vrhuncev.

Med nastopom smo bili priča številnim legendarnim hitom, ki jih je skupina, okrepljena z odličnim drugim kitaristom Robertom Terčepom, izvedla z opaznimi presežki. Seveda, kot se za nastop Partibrejkersov spodobi, ni primanjkovalo niti ekscesov, tokrat v obliki polivanja piva po Canetu, kar je pevec Partibrejkersov jezno komentiral, a preprosto nadaljeval nastop, ki se je razvlekel na dve uri in pol.

Odličen nastop obeh bendov priča, da v Ljubljani obstaja občinstvo, ki se bo odpravilo na koncert tudi v najslabših vremenskih razmerah, zlasti takrat, kadar gre za iskren, inteligenten, polnokrven in brezkompromisen rock’n’roll.