Intervju / Jure Kotnik: "Treba je igrati globalno."
svetovalec za arhitekturo vrtcev pri Svetovni banki

Arhitekt Jure Kotnik
© Miha Fras
Jure Kotnik je arhitekt in teoretik mlajše generacije. Pozornost domače, pa tudi svetovne javnosti je vzbudil s knjigo o kontejnerski arhitekturi, za katero je prejel Plečnikovo medaljo za prispevek na področju arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike in za katero so na Amazonu zapisali, da je »a must have«, kar je verjetno najboljša možna kritika, ki si jo avtor lahko želi. Je svetovalec za arhitekturo vrtcev pri Svetovni banki, precej pa se ukvarja tudi z razvojem inovativne arhitekturne metodologije.
Tvoje delo je v zadnjem času precej vezano na Pariz. Lahko primerjaš razmere za delo arhitektov v Parizu in Ljubljani – kakšne so razlike v plačilu, pa tudi v spoštovanju poklica?
Poklic je gotovo bolj cenjen, saj jim je jasno, da arhitektura poganja tako kulturo v širšem smislu kot gospodarstvo. Skratka, tam jo vidijo kot priložnost, kot katalizator za dejavnosti, katerim daje prostorski okvir, pri pa nas se nanjo prevečkrat gleda kot na oviro v procesu gradnje, namesto da bi pustili, da razvije svoje potenciale. Kot je ugotovil Miha Mazzini v svoji kolumni, razlog tiči v slovenskem čaščenju kulta amaterizma. Ta se je ponekod tudi z odkrito podporo države razpasel po širokem spektru ustvarjalnosti, od mode, glasbe, umetnosti, oblikovanja do arhitekture. Medtem pa je konkurenčnim družbam v svetu že davno kristalno jasno, da če hočeš rezultate, moraš pristopiti k stvarem resno ter gojiti in spodbujati kult profesionalizma, pa naj gre za takšne detajle, kot je celostna grafična podoba državne uprave, ki smo se ji na srečo uspeli ogniti, ali pa oblačila olimpijske reprezentance. Teh primerov je kar nekaj in slabo vplivajo na splošno ustvarjalno ozračje v državi, posledično tudi na gospodarstvo. Kako naj se državljani poistovetijo z državo, ki ima znanje, a državljanom raje ponuja ceneno robo, medtem ko se druge države na vso moč trudijo, da iz svojih ljudi iztisnejo najboljše, crème de la crème, in seveda ne izgubljajo priložnosti, da to pokažejo tudi navzven.