Če se bo nadaljeval trend pritiska neoliberalizma, je Slovenija v nevarnosti, da vnaprej izgubi bitko z državami, ki ne spoštujejo niti mednarodno sprejetih minimalnih delovnopravnih standardov.

Ta mesec je bila s soglasno podporo poslancev državnega zbora sprejeta reforma trga dela. Dr. Barbara Kresal, profesorica na Fakulteti za socialno delo in Ekonomski fakulteti ter raziskovalka na Inštitutu za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, se strinja z nekaterimi rešitvami, ki jih prinaša, a opozarja na več pomanjkljivosti in poudarja ključni pomen boljšega inšpekcijskega nadzora. Predvsem pa svari pred zahtevami po še večji prožnosti, saj v njih vidi grožnjo človekovim pravicam.

Namen sprejetja nove delovne zakonodaje je bil zmanjšanje segmentacije na trgu dela in povečanje prožnosti. Slovenija to sploh potrebuje?

Segmentacija na trgu dela je velik problem. Poleg redno zaposlenih delavcev je vedno večja skupina ’izločenih’ delavcev, prekarnih delavcev, ki so v precej slabšem položaju. V Sloveniji je že zdaj delež začasnih zaposlitev nad povprečjem EU. Med mladimi znaša več kakor 70 odstotkov, kar nas uvršča na prav nič zavidanja vredno ’prvo’ mesto v EU. Na problem segmentacije in pretirane rabe tako imenovanih fleksibilnih oblik zaposlitve delovnopravna stroka opozarja že nekaj časa. Naš trg dela je že zdaj precej prožen.