Kako lahko država postavi graditelje, ki niso zaobšli zakonov in so zgradili legalen objekt, v neenakopraven položaj glede na črnograditelje?

Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki jo je vlada Janeza Janše sprejela tik pred odhodom z oblasti, omogoča divjo liberalizacijo prostora. Gre za provincialen ukrep provincialne vlade, ki ji domet ne seže dlje od zidanic in ki prostor dojema zgolj kot plen. Ne gre samo za to, da bodo lope, vinske kleti in skednji po novem z lahkoto postali stanovanjski objekti. Gre za veliko širši problem, pravi Helena Kovač, pooblaščena arhitektka in komisarka za zakonodajo pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije. Če želi nova vlada ohraniti kredibilnost, mora sporno uredbo takoj odpraviti, kar pomeni, da morajo biti izničeni tudi vsi ukrepi, ki bi bili po tej sporni uredbi že izvedeni.

Janševa vlada za novo uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje kar sama pravi, da prinaša »mini legalizacijo«. Je za urejeno državo normalno, da legalizira objekte, ki več let niso dobili dovoljenj?

Popolnoma nesprejemljivo je, da se pri nas vsakih dvajset let izvajajo akcije legalizacij. Zadnja institucionalizirana množična legalizacija je bila leta 1993. V razvitem svetu legalizacij črnih gradenj ne poznajo, saj črne gradnje brez izjem takoj porušijo. Če v Avstriji brez dovoljenja postaviš lopo in te obišče inšpektor, ti ne pomaga izgovarjanje, češ, saj je gradnja takega objekta dovoljena in jo bom že naknadno legaliziral. Ne, lopo moraš takoj podreti! Šele ko gradnjo prijaviš in dobiš dovoljenje, jo lahko postaviš znova. Država ima tako evidentirane vse objekte, nelegalna gradnja pa je nekaj, kar državljanom preprosto ne pride na misel. V Avstriji so stare avstro-ogrske pravilnike, kot je na primer Stavbni red za Vojvodino Kranjsko iz leta 1875, postopoma posodabljali, pri čemer glavnine pravil in razmerij niso nikoli obrnili na glavo. Kaj naznaniti oblasti, kako upoštevati sosede in podobno velja kot pravilo dobrega gospodarjenja že več kot sto let. Skrajni čas je, da se tudi investitorji v Sloveniji začnejo zavedati, da pomeni vsak poseg v prostor poseg v naše skupno dobro.