Dva leva / Vlado Miheljak: Le PEN Slovène

»V PEN me je leta 1988 kot političnega disidenta povabil slovenski pisatelj Drago Jančar. Takrat je bil PEN zbirališče uglednih in pogumnih literatov, ki se je borilo za človekove pravice in svobodo izražanja. Danes se je v vodstvo te organizacije nateplo vse mogoče, glavno besedo pa imajo sodelavci Udbe in Ozne. Zato ne preseneča, da je ena njihovih glavnih javnih aktivnosti neprestano iskanje notranjega sovražnika in boj za privilegije pri državnih jaslih.«

»Smo denimo tudi predstavniki slovenskega PEN-a sodelovali pri izključitvi Vojislava Šešlja iz srbskega in mednarodnega PEN-a leta 91.«

»Bog je komedijant, ki igra pred občinstvom, preveč plašnim, da bi se mu smejalo.«

Oh, groza! Iz slovenskega centra PEN so izključili največjega slovenskega literata. Borisa Pahorja? Nikakor. On je izstopil sam. Izključili so Janeza Janšo, ki je slovenskim hermetičnim literatom pred časom zabrusil, da je prodal več knjig kot vsi tisti, ki ga izključujejo, skupaj. Po kvantitativnih merilih je verjetno res največji. Navsezadnje nenehno poudarja, da črni fond, nepojasnjen vir njegovih gotovinskih sredstev in nakupov, izhaja iz prihrankov od ogromne prodaje Premikov in Okopov. Torej več kot orožja? To verjetno ne, čeprav njegovo vojaško-taktično prozo in poezijo kupujejo tudi tisti, ki knjig sicer ne berejo. In izključitvi so sledile predvidljive reakcije, kakršnih smo v Janševi eri v Sloveniji že vajeni. Ko se mu zgodi kaj neprijetnega, mu njegovo spremstvo izreka nekritično podporo, tako kot so mu brez kritične distance sledili ali vsaj molčali ob njegovi neredko sporni dejavnosti. Izstopi so bili zato pričakovani. Nekateri naj bi izstopali in vstopali, kot da je PEN avtobus, pravi Boris A. Novak in pri tem meri na večkrat izstopljenega Capudra. Iz te zgodbe štrli edino izstop Ferija Lainščka, ki bi mu težko pripisali politično motiviranost. A prav zato bi moral vedeti, da je bolj kot vprašanje, zakaj je Janša izključen, primerno vprašanje, kako je lahko bil toliko časa član.