Kritika / Samo veter
Csak a szél, 2012
Benedek Fliegauf
za +
Zvoki družbe.
Ko je Madžarsko leta 2008 zgrabila kriza, so madžarski ekstremisti takoj našli krivce za krizo – Rome. Njih in njihove otroke so zasuli s svincem in molotovkami. Benedek Fliegauf ujame mučno, strašno, res nelagodno tesnobo romske družine, ki nikoli ne ve: so tisti čudni poki, šumi in šelestenja, ki jih slišijo okrog svoje hiše, znak, da so zdaj na vrsto prišli tudi oni, ali pa je samo veter? Upajo sicer, da so to le zvoki narave, toda zvoki družbe, ki so jim stalno izpostavljeni (rasistične psovke, šikaniranje, maltretiranje, odrivanje, grožnje, poniževanje, revščina ipd.), jim dajejo malo upanja, da bodo dan preživeli, še toliko bolj, ker so neznanci nedavno sadistično pobili sosednjo romsko družino. Romi – mati (Katalin Toldi) in dva otroka (Gyöngyi Landvai & Lajos Sarkany), vsi neprofesionalni igralci – skušajo živeti čim bolj vsakdanje, kot da ni nič, toda Fliegaufov lakonični minimalizem, slog danske Dogme (ročna kamera, naravna svetloba, naravni zvoki), nam daje vedeti, da gledamo skupnost, ki je – zaradi ledenega, brutalnega, sistemskega rasizma – stalno na vrsti. Zvoki narave zanjo niso več ločljivi od zvokov družbe.
(Kinodvor)
Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.