Kritika / Izvrstnost za sladokusce

Zaključek 18. festivala Jazz Cerkno je tudi tokrat sovpadel s finalno tekmo Lige prvakov, toda v nasprotju z lani, ko so organizatorji za nekaj ur prekinili glasbeni program in tekmo predvajali na velikem platnu, je nogometno navijanje letos odmevalo le iz sosednjih lokalov. Morda je to komu res prekrižalo načrte, a sodeč po polnem prizorišču koncertnega dogajanja je večina privržencev jazza in nogometa kljub mrzlemu in deževnemu vremenu prednost tokrat raje dala glasbi.

Kako tudi ne bi – festival s svojim programom, ki črpa iz najbolj aktualnih (ob)jazzovskih smernic in vsako leto pripravi še kakšno presenečenje, iz leta v leto navdušuje, hkrati pa s spremljevalnimi dogodki Cerkno za tri dni spremeni v prostor glasbenega druženja. Prav lahkotno (podeželsko) festivalsko razpoloženje in priložnost za druženje z (glasbenimi) somišljeniki sta razlog, da tja radi prihajajo tudi glasbeniki, ki jih sicer srečujemo na najbolj eminentnih svetovnih festivalih.

V vlogi zvezdniškega povratnika se je letos znašel finski harmonikarski posebnež Kimmo Pohjonen, ki je nastopil v duetu s hčerko Saano. Jazza v najbolj radikalni podobi se je lotila zasedba The Electrics, v kateri izstopa eden najbolj drznih sodobnih trobentačev Axel Dörner. Domače jazzovske sile, ki v okviru festivala vsako leto dobijo vidno vlogo, so zastopali naš trenutno v tujini najbolj dejaven jazzovski kitarist Samo Šalamon in mlad, obetaven freejazzovski trio Drašler/Karlovčec/Drašler. Nagrado za najbolj nenavadno formacijo pa bi si bržkone zaslužil nemški kvartet Doppelmoppel, ki se je predstavil s pozavnama in kitarama.

Na tradicionalnem popoldanskem solističnem recitalu v tamkajšnji glasbeni šoli se je v soboto predstavil tudi sloviti ameriški (svobodnjaški) čelist Tristan Honsinger, ki je v svoji polstoletni karieri sodeloval s takima jazzovskima in impro legendama, kot sta Cecil Taylor in Derek Bailey. Honsinger je še enkrat nastopil zvečer, ko je s pozavnistom Johannesom Bauerjem, bobnarjem DD Kernom in gramofonarjem Hansom Falbom ponudil zvočno drzen, humoren preplet svobodnjaške improvizacije in elektronike. Z nekoliko bolj konvencionalnim, a zato nič manj drznim free-jazzom pa je laskave primerjave z velikanoma, kot sta Ornette Coleman in John Coltrane, upravičila italijanska zasedba Eco D’Alberi Quartet.

Pester in raznolik program je v Cerkno ponovno privabil jazzovske sladokusce, ki znajo ceniti nekonvencionalnost, izvirnost in kreativnost, zadnji koncert pa jim je tokrat ponudil Cyro Baptista, cenjen brazilski tolkalec, najbolj znan po sodelovanju z Johnom Zornom, ki je s svojo zasedbo Banquet of the Spirits in poudarjeno brazilsko ritmiko poskrbel za skoraj karnevalski iztek še ene izvrstne ponovitve festivala.