Hilda je vstopila v črni mercedes

»Mučna in tragična smrt pripadnika tranzicijske levičarske elite je razgalila delovanje mafijskega omrežja, ki omogoča ljudem brez vesti stanje, v katerem je vse dovoljeno. Dobesedno vse,« je leta 2010 zapisal Janez Janša ob smrti zdravnika Saše Baričeviča. »Ob odstranjevanju vsaj nekaterih tančic iz ozadij garažne afere se v vsej svoji grotesknosti razgalja morbidno dekadentno obličje mogočne pajkove glave, za katerim se pne gosta lepljiva mreža, ki povezuje mnogotere stare in novodobne koristi in koristolovce,« je Janša zapisal v svojem programskem tekstu z naslovom Boga ni. Vse je dovoljeno.

Ob smrti zdravnika Baričeviča so mediji in javnost ponoreli. Mreža vpletenih se je iz dneva v dan širila. Notranja ministrica, kmetijski minister, sodnik, odvetnik, strankarski veljaki, poslovni partnerji, vsi naj bi se razkrili v »garaži«. Še celo Jelinčiča naj bi aretirali zaradi afere Baričevič, politična elita je bila zaradi svojih kartotek v skrbeh zaradi Baričeviča, je denimo pisal Požareport. Dokaz, da je ob njegovi smrti šlo še za kaj več kot zgolj njega in pse, naj bi bila navzočnost tretje osebe na kraju dogodka, v garaži. Domnevno odvetnika Mire Senice, kot naj bi trdil neki očividec. In poleg tega so na stikalu našli tudi kri, ki ni pripadala Baričeviču ali kateremu od psov.

Po treh letih fantaziranja in izrednih sej se je resnica na sodišču vendarle razkrila. Primer Baričevič je vodila tožilka Dragica Kotnik, tesna sodelavka tedanje generalne državne tožilke Barbare Brezigar, njen partner Mitja Lomovšek pa je tedaj pisal za Požareport, ki je tudi objavljal tožilske dokumente in informacije. A na sodišču se je izkazalo, da je bila kri na stikalu v resnici kri policista, ki se je poškodoval. Priča, ki je domnevno videla črn mercedes, pa je enkrat povedala, da je terensko vozilo videla odpeljati izpred Baričevičeve hiše, drugič, da ga je opazila na bližnjem križišču, tretjič, med vožnjo proti domu ali med hojo proti množici, ki se je zbirala pred Baričevičevo hišo. In pa, da je avto na podlagi novic iz medijev sama povezala z odvetnikom Mirom Senico.

Ko je minuli teden izginila Hilda Tovšak, se je domišljija spet razvnela. RTV Slovenija je v osrednjih poročilih poročala, da jih je »klical gledalec, ki je sporočil, da je videl Hildo Tovšak v družbi še ene ženske na letališču v Dubaju«. Hildo Tovšak so v času njenega izginotja videli, kako vstopa v črni mercedes z diplomatskimi tablicami, drugi so trdili, da je odšla v ZDA, v Makedonijo, da je pobegnila v Zagreb, celo v Kenijo. Predvsem pa so bili mnogi prepričani, da je šlo za načrtno dejanje, za plan, saj naj bi Hilda Tovšak v svoji črni knjigi skrivala obremenjujoče informacije za slovensko politično elito. Z najbolj razčlenjeno teorijo je postregel kolumnist Financ Dejan Steinbuch: »Bolj ko se razpleta ozadje vélikega pobega Hilde T., bolj prihajajo na dan simptomi sistemskega kolapsa, narcisizem doslej nedotakljivih posameznikov ter omahljivost politikov. Hilda Tovšak je pobegnila, ker ji je to omogočila zarota, v kateri so hote ali nehote sodelovali visoki predstavniki pravosodja.«

Naslednji dan se je Hilda Tovšak predala. Še dobro, da dovolj hitro, sicer bi politika primer spet izkoristila za še eno nesmiselno debato, mediji pa za izživljanje svojih fantazem.