Privilegiranci

Pomemben napredek glede na sedanje stanje je, da bodo v obdavčitev zajete skoraj vse nepremičnine. Namenoma je predvidenih malo izjem, samo tiste, ki se jim ni mogoče izogniti zaradi mednarodnih pogodb in sporazumov, ter razumljivo tiste, ki so namenjene javni rabi. Bilo bi nesmiselno obdavčiti javno energetsko in prometno infrastrukturo ali pa javne parke in igrišča. Ozek nabor oprostitev je razumljiv, saj bi več oprostitev pomenilo, da bi enak izkupiček (predvideno je, da se bo v proračune države in občin nateklo približno 280 milijonov evrov na leto, kar je približno 88 milijonov evrov več kot se nabere s sedanjimi tremi dajatvami, ki jih bo davek na nepremičnine nadomestil) lahko dosegli samo z višjo ravnijo obdavčitve oziroma višjimi davčnimi stopnjami. Logično: manj ko je zajetih nepremičnin, višji mora biti davek, da lahko država pobere toliko denarja, kolikor se ga je namenila pobrati. Poleg tega pa bi pretirano število izjem pomenilo tudi višje administrativne stroške in manjšo preglednost sistema.

Tako naj bi bile po novem obdavčene tudi vse nepremičnine v lasti verskih skupnosti, torej tudi vse nepremičnine v lasti rimskokatoliške cerkve. To je precej drugače kot zdaj, ko RKC (in druge verske skupnosti) nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč ne plačuje za tiste svoje objekte, ki jih uporablja za versko dejavnost, se pravi, da RKC nadomestila ne plačuje za cerkve, kapele, župnišča, kaplanije, škofijske prostore, semenišča, verske šole, samostane, pa tudi ne za stanovanjske prostore v teh stavbah, razen če jih oddaja v najem.

Po novem naj ne bi bilo več tako. RKC bi morala plačevati davek na vse svoje nepremičnine. Vprašanje je seveda, ali bo ministrstvo za finance vztrajalo pri sedanji verziji zakona. Gotovo ni naključje, da je pretekli teden predsednico vlade Alenko Bratušek obiskal ljubljanski nadškof in metropolit dr. Anton Stres. V prid RKC govori, da so tudi v večini evropskih držav nekatere nepremičnine v lasti verskih skupnosti izvzete iz obdavčitve ali pa zanje veljajo olajšave. Primerjalna študija, ki jo je leta 2010 pripravil ekonomist dr. Ivo Lavrač, razkriva, da je Danska ena izmed redkih izjem, kjer verskim skupnostim ne priznavajo oprostitev in olajšav.