Narod si bo pisal sodbo sam

Kateri narod si piše sodbo sam? Tisti, ki večinsko manjka na predsedniških volitvah? Morda tisti, ki verjame, da je poročilo Komisije za boj proti korupciji stvar zarote? So res vsi politiki pokvarjeni? Je res treba udrihati proti vsem in proti vsem političnim strankam? Je res treba zamenjati vse, spremeniti Ustavo, volilni sistem in zakonodajo? Kaj pomeni neposredna demokracija, če ukinemo strankarski sistem kandidature za poslance Državnega zbora? Bo predstavnike ljudstva mogoče izvoliti na ulici, brez možne participacije tistih, ki jih tam ni? Ali je res dobro uvesti elektronsko glasovanje o vsem, s strani vsakogar, ob tem pa več kot polovica vseh, te možnosti nima? Kako večina razume: svobodo, pravičnost, solidarnost, pravno državo, resnicoljubnost itd.?

Odgovor na teh nekaj vprašanj je tisto, kar je treba razčistiti, da bi ugotovili kje smo in kako naprej. Upam si trditi, da obstajajo med ljudmi (pre) velike težave in celo (nesprejemljivo) velike razlike pri razumevanju vrednot, politike in kar nas najbolj »tepe«, demokracije.

Prepričan sem, da je naša Ustavna ureditev povsem dobra. Enako velja za večji del zakonodaje, ki je sicer preobsežna in se prepogosto spreminja zaradi težav pri odgovorih na postavljena vprašanja. Čeprav smem pričakovati burne odzive na ta razmišljanja, upam trditi, da tisti, ki ignorirajo volitve, ne razumejo, kaj je demokracija, tisti, ki mislijo, da bo problem rešil (tudi zanje) nekdo drug, ne razumejo solidarnosti, tisti, ki podpirajo kršenje in kršitelje zakonov so nevedni ali korumpirani in tisti, ki podpirajo kronične lažnivce, vpletene v afere z orožjem, ponarejevalce dokumentov, diktatorje in njihove lakaje, ne morejo biti ne sposobni in ne primerni za vodneje države ali katerekoli veje oblasti.

Narod si bo pisal sodbo sam le, če bo množično odšel na volitve, izbral zaupanja vredne ljudi, kot predstavnike ljudstva, ki naj za blagor vseh storijo prav in tako, kot piše v (dobri) Ustavi ter zakonih, ki zdržijo ustavno presojo, kajpak na (politično) neodvisnem Ustavnem sodišču.

Narod si bo pisal sodbo sam, ko bo na protestih vsaj 50 ali 100 tisoč predstavnikov tistega milijona državljank in državljanov, znotraj katerega jih pol milijona živi v revščini, pol milijona pa se revščini naglo bliža.

Narod si bo pisal sodbo sam šele takrat, ko bo dosledno in aktivno branil solidarnost, brez katere ne more delovati pravna država in tudi ne demokracija, če bo v okviru neposredne demokracije odgovorno uporabljal institut Referenduma in s tem uveljavljal nadzor nad delovanjem Vlade in Državnega zbora in če bo vstrajal pri zahtevi, da sedanja Vlada in predstavniki vladne Koalicije, ki so skupaj zakuhali godljo odstopijo vsi.

Narod si bo pisal sodbo sam tudi, če bo pozabil, da jih v predstavniških telesih ne morejo več zastopati pripadniki strank, ki so sprejele diktat SDS in podprle vrsto škodljivih odločitev: ukinitev ministrstva za kulturo, ideološko barvane proslave, ZUJF, slaba banka, manipulacije z upravljanjem državnega premoženja, spravile tožilstvo na policijo, dokončno potopile vrsto enot gospodarstva in uvedle pretirano varčevanje, ki vodi ljudstvo v revščino, če jih naštejem le nekaj.

Kar je najpomembnejše, narod si bo pisal sodbo sam, ko bo ločil ravnanje predstavnikov ljudstva od njihovega govorjenja. In ja, čeprav se sliši nemogoče, obstaja politična stranka, ki želi in zna pomagati. To je Demokratična stranka dela.

Če je zaposleni tudi ob naslednjih volitvah ne bodo vzeli za svojo (ker je dejansko njihova), bodo ostali revni in izkoriščani tudi v bodoče, saj na politično elito vsakršne sedanje Vlade in Parlamenta ni mogoče več računati, glede na to, da se udinjata izkoriščevalskim finančnim in kapitalskim lobijem ter izsiljevanju EU (vpis fiskalnega pravila in izničenje možnosti referendumskega odločanja), ki nas želi spremeniti v kolonijo, kjer delovni ljudje postanejo »človeški viri«..... za izkoriščanje.