Egipt / Demokracija na bajonetih?
Paradoksi egiptovske revolucije in vloga vojske v njej

Demonstracije pristašev odstavljenega predsednika Mursija v Kairu
© Profimedia
V začetku julija se je več kot dvajset milijonov ljudi odpravilo na egiptovske ulice in trge. Zahtevali so odstop komaj leto dni vladajočega predsednika države Mohameda Morsija, sicer voditelja Muslimanske bratovščine, ki se je zavihtela na oblast po revoluciji v letu 2011in končala večdesetletno avtokratsko vladavino predsednika Hosnija Mubaraka. Ljudstvu je uspelo zrušiti Mubaraka in zdaj tudi Morsija, obakrat pa mu je bila, kot deus ex machina, v pomoč egiptovska vojska, branik »revolucionarne« volje ljudstva in demokracije. Večina, predvsem zahodnih medijev, se sprašuje, ali je šlo v obeh prevratih za klasičen državni udar ali pa le za nadaljevanje revolucije iz leta 2011, katere cilj je bil ustvariti socialno občutljivo, pravno varno in demokratično družbo, na kar je Muslimanska bratovščina po prevzemu oblasti pozabila. Egipčani pa ne. Spet so odšli na ulice in s pomočjo vojske odstranili na volitvah izvoljenega predsednika Morsija. Muslimanska bratovščina trdi, da je bil Morsi odstranjen nelegitimno in protipravno. Kakšna demokracija torej nastaja v Egiptu?