Niko Kralj

»Prihodnost je v tistem, kar šele nastaja, in ne v artiklu, ki se trenutno dobro prodaja,« je iskriva misel arhitekta in industrijskega oblikovalca Nika Kralja, vizionarja in hkrati človeka iz prakse. Kralj je že v šestdesetih letih 20. stoletja razumel osnovna načela trajnosti in ekonomičnosti, ki so bila izhodišče njegovega dela, njegov oblikovalski pristop pa je bil usmerjen v reševanje tehnoloških problemov. S svojim razmišljanjem in delom je bil kar nekajkrat pred svojim časom, tudi v svetovnem merilu. Žal nas je v tem tednu ta nekoč tako lucidni, temperamenti in šarmantni gospod zapustil v svojem 93. letu. Bil je eden redkih mednarodno priznanih slovenskih industrijskih oblikovalcev.

Takoj po diplomi leta 1952, diplomiral je na arhitekturi pri prof. Edu Mihevcu, je dobil službo kot vodja razvoja in oblikovalske službe v tovarni pohištva Stol Kamnik. Že v prvem letu zaposlitve mu je uspelo postaviti program in organizirati projektantsko delo v tovarni ter predstaviti prototip fotelja Rex. Ta je še vedno najznamenitejši industrijsko oblikovani izdelek iz Slovenije, tudi zato, ker je izpolnjeval osnovne parametre industrijskega oblikovanja in ergonomske standarde. Rexova prednost je tudi v tem, da se zapre v pol sekunde, in ker ima prepognjena vezana plošča debelino, ki ustreza zapiranju celotne konstrukcije, okovje sočasno deluje kot zglob in kot konstruktivni del stola; skratka, za tiste in tudi današnje čase gre za izredni industrijski izdelek pohištvene industrije. Poleg Rexa so v tovarni Stol razvili še kar nekaj drugih ključnih proizvodov in odličnih sedal.

Po nekaterih podatkih je Kraljev Rex med redkimi slovenskimi izdelki, ki so uvrščeni v zbirko oddelka za oblikovanje v newyorškem muzeju MoMA. Številna priznanja na mednarodnih natečajih in razstavah v tujini so mu prinesla vstopnico v krog strokovnjakov pod okriljem Združenih narodov v New Yorku. Dvakrat je bil izvedenec Organizacije združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO). V drugi polovici 60. let so ga izbrali med stoosmimi kandidati, da je v okviru mednarodne tehnične pomoči dvajset mesecev služboval na inštitutu za oblikovanje v Tel Avivu ter bil programski, proizvodni in likovni svetovalec v izraelskih industrijskih in obrtnih podjetjih. V tem času je tudi predaval na Akademiji za oblikovanje v Jeruzalemu. Drugič ga je UNIDO angažiral leta 1988, ko je bil njihov izvedenec v Freetownu v afriški Republiki Sierra Leone.

S svojim razmišljanjem in delom je bil kar nekajkrat pred svojim časom, tudi v svetovnem merilu.

Samo malo je manjkalo, da bi v drugi polovici petdesetih let ostal na Švedskem, v oblikovalskem biroju skupaj s Švedom Olafom Piro in Fincem Ilmarijem Tapiovaaro. Ko si je pridobil Fordovo štipendijo (1963/64) in obiskal številne oblikovalske šole ter 25 ameriških univerz, so mu tam ponudili tudi profesuro. A Kralj se je zaradi družine vrnil v Slovenijo.

Kralj je bil predvsem izumitelj, ki je dobro poznal industrijsko proizvodnjo, bil pa je tudi profesor, ki je pozorno spremljal strokovno literaturo, pomembnejše svetovne pohištvene sejme in bil seznanjen z najnovejšimi dosežki pohištvene industrije in njene tehnologije. Leta 1960, ko je zapustil tovarno Stol Kamnik, je postal najprej predavatelj na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (FAGG), na smeri B – študij oblikovanja, po ukinitvi smeri B pa je leta 1966 ustanovil inštitut, ki je imel pedagoško-raziskovalno poslanstvo, a osnovna ideja je bila tudi, da se povezuje z gospodarstvom. Kralju je to dobro uspevalo, saj je bil med redkimi profesorji, ki so imeli tudi izkušnjo iz proizvodnje. V inštitutu so veliko eksperimentirali in med zanimivejšimi rezultati je modulsko oziroma sistemsko pohištvo. Sistem Futura je leta 1973 dobil nagrado na milanskem Trienalu.

Kralj ima veliko zaslug za razvoj povojne slovenske pohištvene industrije, tudi zaradi bogatega raziskovalnega in inovativnega dela. Izumljal je na najrazličnejših področjih, predvsem pa na področju konstruiranja in racionalizacije proizvodnje. Izboljševanje in izumljanje je razumel kot sestavni del industrijskega oblikovanja in kot del procesa razvijanja novega izdelka. Vse v skladu z njegovim sloganom »Izdelek, ki je funkcionalen, je tudi lep!«.

Njegove izdelke uporabljamo že dobrih šestdeset let in nas še vedno obkrožajo. Najdemo jih povsod, v vrtcih in šolah, čakalnicah v ambulantah, pisarnah in seveda v naših domovih, in to kjerkoli – tudi v tujini. Sicer pa je Kralj prejel veliko nagrad, med drugimi leta 1962 Prešernovo nagrado za uspehe v industrijskem oblikovanju in arhitekturi, v letih 1975, 1977 in 1984 Kidričevo nagrado za izume, že leta 1957 pa red dela z zlatim vencem za razvojno delo v industriji in leta 1980 red dela z rdečo zastavo za izumiteljstvo. Napisal pa je tudi več kot sto strokovnih tekstov, ki razkrivajo njegovo razmišljanje o povezavi oblikovalca z novimi tehnologijami.