Kulturo posplošenih napadov in diskreditacij sodstva, tožilstva in drugih institucij pravne države so v to okolje zaradi lastnih interesov vnesli politika in z njo povezani sateliti, tudi kakšen odvetnik in profesor.

Na prvi pogled se zdi, da je Goran Klemenčič natančen in strog tehnokrat, ki s prstom drseč po vrsticah prebira zakonodajo in vztrajno išče sume korupcije. A prvi vtis je napačen. Klemenčič je predvsem strasten sogovornik, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja na področju, za katero je odgovoren. Med pogovorom večkrat vstane, hodi po pisarni in ognjevito zagovarja svoja mnenja. Ta o položaju prava in pravni kulturi v Sloveniji niso najboljša. Nasprotno, boj za pravno državo se pri nas pravzaprav šele začenja, prejšnja desetletja je bilo na tem področju tudi zaradi interesov politike narejeno premalo. Pogovor s Klemenčičem je potekal v začetku junija, dan po razglasitvi sodbe v primeru Patria.

Včeraj je bila razglašena sodba v primeru Patria. Janez Janša, ki ste mu tudi sami očitali koruptivno dejanje, je bil obsojen. Ste bili nad odločitvijo sodišča presenečeni?

Presenečen ni prava beseda. Kolikor sem poznal primer, sta bili mogoči obe odločitvi. Z vidika moje funkcije se mi zdi pomembno, da gre za sodbo, ki v simbolnem smislu opominja, da je trgovanje z močjo in vplivom ter nezakonito posredovanje samo po sebi kaznivo korupcijsko dejanje. Da korupcija niso samo modre kuverte in kovčki denarja. Mimogrede, bivši župan in sedanji državni svetnik Kangler je bil pred mesecem na prvi stopnji obsojen za podobno kaznivo dejanje. Gre za pomemben korak k oblikovanju sodne prakse omejevanja politične korupcije, ki bo imela tudi preventivne posledice. Pozno, a vendarle.