Osnovna igralčeva vrlina bi morala biti radovednost. Zame je že. Vseskozi si želiš nabirati nova spoznanja. Nikoli me ni strah spustiti se v neznano.

Igralec Igor Samobor, ki je lani prejel Borštnikov prstan, je s svojim raznolikim in bogatim opusom v zadnjih tridesetih letih močno zaznamoval slovensko gledališko in filmsko produkcijo. Igral je Macbetha, Raskolnikova, don Juana, Ivana v Bratih Karamazovih, nepozaben pa je bil tudi v vlogi Jimmyja Porterja v Osbornovem Ozri se v gnevu. Že leta 1979 je igral v Hladnikovem filmu Ubij me nežno, svojo filmsko kariero nadaljeval tudi v Klopčičevi Črni orhideji, Đurićevem Kajmaku in marmeladi, Šterkovem 9.06, letos pa prihaja na velika platna film Roka Bička Razredni sovražnik z Igorjem Samoborjem v glavni vlogi. Kot terapevt Roman je nastopil v izredno gledani televizijski seriji Na terapiji.
Igor Samobor je vseskozi zvest Drami in njenemu ansamblu. Zato ne preseneča, da je letos – po sicer globokem premisleku – sprejel funkcijo ravnatelja Drame in že pripravil programsko vizijo za naslednjih pet let. Ta bo tematizirala spremembe v človeku in v družbi v negotovih časih tranzicije in poznega kapitalizma.

Nenavadna pot: končali ste dva letnika vojaške šole, nato ste se vrnili v rodni Ptuj, končali gimnazijo in se odločili za igralski poklic. Ste zaslišali klic igralstva?

Pravzaprav ne vem čisto natančno, kdaj se je zgodila takšna odločitev, in ne spomnim se, da bi zaslišal kakšen poseben klic. Nastopal sem že v osnovni šoli, na gimnaziji pa sem bil v gledališkem krožku, ki sta ga vodila zelo inspirativna pedagoga Marjan Kovač in Branka Bezeljak. Odločitev, da sodelujem na sprejemnih izpitih na AGRFT kot partner Zvezdane Mlakar, ki jo je bilo strah, zveni danes kot anekdota. Ampak sprejeli so tudi mene in takrat se je začelo.