Slovo poletne scene

Še čisto malo je treba potrpeti, samo še kak teden ali dva, pa bo poletne omrtvičenosti končno konec in bodo televizijski ekrani kar prekipevali od novih oddaj. Za zdaj smo žal še vedno prepuščeni dolgčasu od raznih ponovitev oddaj in dnevnoinformativnemu programu, katerega zanimivost je pač odvisna od zanimivosti aktualnega dogajanja.

Edino, kar bomo jeseni resnično pogrešali, je Poletna scena. Ta teden je jemala slovo in še nebo je malo zajokalo. Pred tem nas je v nedeljo še posebej navdušila s poročilom z ljubljanskega Trnfesta, kjer so udeleženci 30-urnega Impro maratona za javljanje v Sceno na odru uprizorili serijo zabavnih improvizacij na temo najslabšega televizijskega poročevalca s terena.

Bolj klasično je bilo poročanje s premiere filma Dvojina v okviru Filma pod zvezdami na ljubljanskem gradu. Novinarka se je odločila, da bo glavni igralki intervjuvala kar skupaj, v dvojini. Ker gre za Slovenko in Danko, je bilo treba najti skupni jezik, zato se je z njima pogovarjala v angleščini. Saj vemo, da je bilo to bolj praktično in predvsem vljudno do danske igralke Mie Jexen, ampak vseeno je zvenelo bizarno, ko sta se igralka Nina Rakovec in novinarka Maša Kljun med sabo pogovarjali v angleščini.

Titulo teve bizarnosti tedna pa si je prislužil intervju, ki ga je Slavko Bobovnik pripravil za zaključek Odmevov prejšnji petek. 90-letnega Petra Singletona, ki od konca druge svetovne vojne živi v Avstraliji, je Bobovnik srečal na vrtu nekega ljubljanskega hotela. Nismo izvedeli, kaj ga je pri gospodu tako fasciniralo, da ga je povabil v studio, sta pa – v slovenščini – kramljala celih 9 minut, torej kar četrtino Odmevov. Sredi intervjuja je voditelj Singletonu ponudil stol, ki ga je gost gladko zavrnil, ker ga bo vzel šele, ko bo star sto let, če ga bodo spet povabili. Zakaj že?

Njun klepet bi prej kot v nacionalkino informativno oddajo sodil na hotelski vrt. Tako pa smo lahko vsi gledalci izvedeli, da gospod Peter, čeprav se imamo Slovenci za delaven narod, v soboto zaradi zaprtih trgovin ni mogel kupiti radenske, v nedeljo ni mogel na vampe v zaprto Šestico, v ponedeljek pa ni mogel kupiti časopisa v trafiki, ker je bila zaprta zaradi malice. Bobovnik se je veliko smehljal in bil tako poln občudovanja in sladkobnosti, kot bi hotel priti v Singletonovo oporoko.

No, resnica je nemara še bolj zabavna. V predelu Sydneyja, kjer živi Singleton, so še trije Slovenci. Kadar kdo od njih izve, da bo na programu Bobovnik, si pošljejo mejl, v katerem piše samo »Slavko«. Naj mu bo, če smo letošnje poletje za televizijskega alfa samca okronali Šaleharja, si Bobovnik zasluži naziv starosta nacionalkine informativne scene. Ampak prej naj se odvadi žuganja, ki ga s kulijem ali s kazalcem redno prakticira na svojih gostih. Z njim tudi devetdesetletniku ni prizanesel.