Racionalizacija

Po 115 letih avtonomnosti bo šolski muzej združen z muzejem športa

Denis Vičič
MLADINA, št. 37, 13. 9. 2013

Kako so učili nekoč

Kako so učili nekoč
© Uroš Abram

Slovenski šolski muzej, ki so ga leta 1898 ustanovili učitelji, neprekinjeno pa deluje vse od konca druge svetovne vojne, naj bi bil namenjen predvsem učiteljem. Iz starih učbenikov in učnih programov, shranjenih v njem, se lahko seznanijo z zgodovino pedagoških načel na Slovenskem in na podlagi pridobljenega znanja z distanco vrednotijo sodobne metode poučevanja. A čeprav muzej še vedno obiskujejo predvsem pedagogi – od tistih upokojenih, ki pridejo obujat spomine, do tujih, ki bi radi spoznali, kako se je v preteklosti poučevalo pri nas –, je zaradi interaktivnosti znan tudi splošni javnosti. »Od muzejev se ne pričakuje več samo pasivni ogled, ampak aktivna vključitev v zgodovinsko dogajanje,« pojasni njegov direktor Stane Okoliš. Da bi se obiskovalci čim bolj vživeli, v živo, z igranjem vlog izvajajo učne ure, ki potekajo po učnih načrtih in z metodami iz izbranega zgodovinskega obdobja. Prav zaradi te inovacije jih obiskujejo številne šole, še pove direktor.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Denis Vičič
MLADINA, št. 37, 13. 9. 2013

Kako so učili nekoč

Kako so učili nekoč
© Uroš Abram

Slovenski šolski muzej, ki so ga leta 1898 ustanovili učitelji, neprekinjeno pa deluje vse od konca druge svetovne vojne, naj bi bil namenjen predvsem učiteljem. Iz starih učbenikov in učnih programov, shranjenih v njem, se lahko seznanijo z zgodovino pedagoških načel na Slovenskem in na podlagi pridobljenega znanja z distanco vrednotijo sodobne metode poučevanja. A čeprav muzej še vedno obiskujejo predvsem pedagogi – od tistih upokojenih, ki pridejo obujat spomine, do tujih, ki bi radi spoznali, kako se je v preteklosti poučevalo pri nas –, je zaradi interaktivnosti znan tudi splošni javnosti. »Od muzejev se ne pričakuje več samo pasivni ogled, ampak aktivna vključitev v zgodovinsko dogajanje,« pojasni njegov direktor Stane Okoliš. Da bi se obiskovalci čim bolj vživeli, v živo, z igranjem vlog izvajajo učne ure, ki potekajo po učnih načrtih in z metodami iz izbranega zgodovinskega obdobja. Prav zaradi te inovacije jih obiskujejo številne šole, še pove direktor.

Kljub uspešnemu delovanju muzeja se je vlada odločila samostojni šolski muzej ukiniti. Brez javne razprave in ne da bi o tem povprašala zaposlene v muzeju, se je odločila ustanoviti nov javni zavod, v katerem bo poleg šolskega deloval še muzej športa. Najstarejši posebni muzej na Slovenskem bodo priključili enemu najmlajših – športni je začel delovati leta 2002.

»Na sklep vlade smo lahko dali samo pripombe, iz pogovora, ki sem ga imel z ministrom Pikalom, pa je jasno, da bodo novi muzej šolstva in športa zagotovo ustanovili. Bojimo se, kako bo s finančnimi sredstvi, s prostori, programom. Sicer nam je bilo rečeno, da se ne bo nič spremenilo, a spremenilo se bo zagotovo. Ne znamo si predstavljati, kako se bomo lotevali razvoja in še naprej izvajali svoj program, če bomo morali v novem zavodu skrbeti za tako različne vsebine,« je zaskrbljen Okoliš. V šolskem muzeju pa se sprašujejo tudi, v čem bi bile prednosti te združitve in ali bi z njo muzeja sploh kaj pridobila. »Obe tradiciji, šolstva in športa, sta na Slovenskem izjemno bogati in raznoliki, zato si gotovo tudi v prihodnje zaslužita kakovostne strokovne raziskave in muzejske predstavitve,« so zapisali v izjavi za javnost.

Na ministrstvu za izobraževanje mirijo, da gre zgolj za upravno združitev in da dejavnosti ne bodo okrnjene. Kot razlog za združitev pa navajajo racionalizacijo, kar najverjetneje pomeni prav krnitev vsebin.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Intervju

»Če bo ta reforma padla, nikjer ne piše, da naslednja ne bo vsebovala 42 let delovne dobe«

Marijan Papež, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

»Fental te bom z lastnimi rokami«

Če razkrivaš skrajno desnico, prejmeš grožnje

»Vsak poskus cenzure je zavržna izraba moči«

Cankarjeva nagrada je našla nov dom v Ljubljani