Za stanje, v katerem je država, niso krivi samo zunanji vzroki, finančni zlom, svetovna gospodarska kriza, najbolj smo si krivi kar sami. Če bi banke reševali pred petimi leti, bi bil vložek veliko manjši.

Ko se je Igor Šoltes umaknil s položaja predsednika računskega sodišča, ni naravnost odgovoril na vprašanje, kam se bo odpravil. »Mogoče se vidimo še v kakšni drugi obliki,« je tedaj navrgel novinarjem. Njegovo ime se je potem pojavljalo ob špekulacijah, katero novo politično alternativo naj bi izbral, dokler se ni odločil, da bo poskušal na svoj način. S somišljeniki je ustanovil društvo Verjamem, kjer nastaja nov načrt, Šoltes temu raje reče logična matrica razvoja Slovenije. Bistven problem države naj bi bil namreč v tem, da ni znala določiti skupnih ciljev, kaj so njene prioritete, v kaj bo vlagala, zakaj ravno tja. Ko bo ta dolgoročni cilj konsenzualno postavljen, pa se da nanj vezati vse ostale področne politike. Morda ima Šoltes prav, a bistveno je, da ima danes Slovenija zvezane roke. Dostop do denarja se oži, zadolževanje skorajda ni več mogoče, novih prihodkov ni. Šoltes, ali pa kakšna druga politična alternativa, bo moral najprej izumiti način, kako lahko ob omejenih finančnih sredstvih izboljša delovanje države.

Spomladi se vam je iztekel mandat predsednika računskega sodišča. To službo ste opravljali devet let, sedaj ste se odločili, da se boste začeli resneje ukvarjati s politiko. Ustanavljate društvo, nastala bo stranka. Zakaj?

V devetih letih sem se pri delu na računskem sodišču srečal z mnogoterimi stvarmi, predvsem z nepravilnostmi in nesmotrnostmi. Vsakič, ko smo zahtevali določene ukrepe, pa naj so bili ti izvedeni ali ne, se mi je vseskozi dozdevalo, da bistveni problemi še kar naprej ostajajo enaki. Da se nič ne spreminja. Govorim o sistemskih težavah, ki hromijo našo družbo. Ne govorim samo o ekonomskem, pač pa tudi o pravnem, upravnem, administrativnem, lokalnem in še kakšnem področju. Nekako se je zdelo, da imajo naši pozivi krajši in manjši učinek, kot smo si ga želeli. Problemi, nedoslednosti, nepravilnosti so se vseskozi ponavljali. Razlogov za to je več. Bistveno pa je, da vsi tisti, ki bi morali skrbeti za pravno in politično higieno, teh težav niso želeli reševati. Morda tudi namenoma.