Kultura / Govoreče knjige v Živi knjižnici

»Da so mi všeč fantje, sem vedel že od malega. A kot otrok se s tem ne obremenjuješ. Šele kasneje, v adolescenci, ko so vrstniki besedo peder uporabljali kot splošno žaljivko, sem dobil občutek, da je to nekaj slabega. Danes težav nimam. V srednji šoli pa sem doživljal psihičnega nasilja. Najbolj me je zmotilo, da učitelji, čeprav so za to vedeli, zaradi zadrege niso odreagirali.« Tako svojo zgodbo danes neobremenjeno pripoveduje 20-letni Gregor Brdnik. Je eden izmed 25 prostovoljcev, ki bodo 20. in 21. septembra v Mariboru del Žive knjižnice.

V Živi knjižnici se bralci lahko poučijo o različnih družbenih profilih: istospolno usmerjenih, posvojenih, ljudeh na invalidskih vozičkih, Romunih, brezposelnih, bodibilderjih, prostovoljcih v hospicu, policistki, dislektiku, plesalki ob drogu … Razlika v primerjavi z navadno knjižnico je le, da so knjige tukaj ljudje s konkretnimi izkušnjami. Namesto da bi njihovo zgodbo brali, jo udeleženci poslušajo in »knjige« sprašujejo vse, kar jim pade na pamet.

Kot pojasnjuje koordinatorka projekta Živa knjižnica Mateja Pačnik, gre za inovativen pristop k ozaveščanju o človekovih pravicah, predsodkih in stereotipih, ki se je v preteklosti že izkazal za uspešnega. Živa knjižnica bo v Mariboru organizirana že tretjič, in sicer na Živem dvorišču na Gosposki ulici 11 v središču štajerske prestolnice. Tokrat bo mednarodna, saj bodo na njej sodelovali prostovoljci iz Romunije, ki so udeleženci mladinske izmenjave evropskega projekta Mladi v akciji.

Metodo Žive knjižnice je sicer že leta 2000 razvila danska mladinska nevladna organizacija »Ustavi nasilje« in jo preizkusila na glasbenem festivalu Roskilde. Takrat je Živa knjižnica pritegnila pozornost Evropskega mladinskega centra v Budimpešti, ki je podobno akcijo izpeljal na glasbenem festivalu Sziget. Potem se je metoda samo še širila: v Avstralijo, Brazilijo, na Japonsko in še marsikam drugam v svetu. Danes Živo knjižnico srečate v okoli 60 državah po svetu.

Gregor, ki je pri projektu sodeloval že večkrat, pravi, da je Živa knjižnica sofisticiran boj proti nestrpnosti. Čeprav se mu zdi pozitivna, bo po njegovem mnenju njen učinek dosežen takrat, ko je ne bo treba več organizirati. »Ko je ne bo treba več organizirati, bomo vedeli, da se je civilizacija premaknila. Do takrat pa se bomo borili naprej,« še pravi.