Pomilostitev vstajnikov

Sedemmesečna zaporna kazen, ki jo je mariborsko okrajno sodišče 10. septembra dosodilo sedmim udeležencem decembrskega protesta za odstavitev takratnega mariborskega župana Franca Kanglerja, vstajnikom ne da miru. Čeprav sodba še ni pravnomočna in se bodo mladeniči, ki so bili na prvi stopnji obsojeni zaradi metanja granitnih kock in drugih predmetov v policiste, nanjo pritožili, so predstavniki gibanja Vseslovenska ljudska vstaja in predstavniki skupine Kazenska ovadba prejšnji teden predstavili zakon o amnestiji vstajnikov. Vladi in parlamentu so poslali pobudo, naj razmislita o zakonu, ki bi prekinil vse sodne in policijske postopke proti vstajnikom.

»Vstajniško gibanje je sprožilo proces očiščenja slovenske politike in gospodarstva, zato smo prepričani, da nihče, ki se je na ta način boril za Slovenijo, ne sme biti kaznovan,« je pobudo utemeljil Uroš Lubej iz gibanja VLV. Enak razlog, zakaj so napisali predlog zakona o amnestiji vstajnikov, je navedel Božan Žabjek iz skupine Kazenske ovadbe: »Boriti se za lastno domovino ne more nikoli biti kaznovano, še najmanj z zaporno kaznijo.«

V zakonu so predvideli vsa kazniva dejanja po kazenskem zakoniku ter prekrške po zakonu o javnem redu in miru in zakonu o javnih zbiranjih, ki bi jih organi pregona lahko očitali vstajnikom, in za katera naj bi se pregon samodejno opustil. Če z vlade in iz poslanskih klopi ne bo ugodnega odziva na njihovo pobudo – minister Virant je možnost amnestije za vstajnike sicer že zavrnil – bodo pripravljavci zakona začeli z zbiranjem podpisov za vložitev zakona v parlamentarno proceduro.

Pri tem jim ne bo lahko, saj med različnimi vstajniškimi skupinami o pomilostitvi ni soglasja. V Odboru za pravično in solidarno družbo, ki se tudi zavzema za pošteno sojenje še ne pravnomočno obsojenim mariborskim vstajnikom, nasprotujejo spreminjanju zakonov kar tako. Menijo, da mora biti vsem državljanom sojeno pod enakimi pogoji. Poleg tega je zanje »pomilostiti ljudi, ki so nedolžni, absurdno«. »To bi pomenilo sprejetje predpostavke, da so obtoženi krivi, še pred koncem vseh sodnih postopkov,« so zapisali v izjavi za javnost.

Sprejetju takega zakona nasprotuje tudi pravna stroka. Matjaž Ambrož, izredni profesor na katedri za kazensko pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, sicer razume ogorčenje nekaterih protestnikov, ki so plačilne naloge dobili za kršenje javnega reda in miru, čeprav so le izvrševali ustavno pravico do združevanja, ali tistih, proti katerim sodni postopki domnevno potekajo neupravičeno, vendar meni, da posameznik, ki ni izvršil nobenega kaznivega dejanja, ne potrebuje »milosti« zakonodajalca, temveč predvsem korektno obravnavo tožilstva in sodišč. »Mogoče je, da pri sodnem odločanju nastanejo napake, tedaj je treba te popraviti z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Nedolžni posameznik si zasluži ugotovitev pravosodnega sistema, da ni kriv, ne pa milostne geste zakonodajalca,« meni Ambrož.