Kritika / Hannah Arendt

Hannah Arendt, 2012
Margarethe Von Trotta

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 39, 27. 9. 2013

za

Poročilo manjšine.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 39, 27. 9. 2013

za

Poročilo manjšine.

11. maja 1960 so Izraelci v Argentini skrivaj ugrabili Adolpha Eichmanna, nacističnega vojnega zločinca, enega izmed arhitektov Holokavsta – in mu potem sodili.

William Shawn, urednik revije New Yorker, je na sojenje v Jeruzalem – v vlogi posebne poročevalke – poslal Hanno Arendt (Barbara Sukowa), nemško filozofinjo, avtorico Izvorov totalitarizma, nekdanjo ljubico pronacističnega filozofa Martina Heideggra, ki je pred Hitlerjem prebegnila v Ameriko, toda nihče – ne Shawn, ne kdorkoli drug – ni niti slutil, da bo njeno poročilo povsem spremenilo percepcijo Holokavsta.

Prvič, v Eichmannu ni videla neizrekljive pošasti, ampak malega, povprečnega, banalnega, poslušnega, marljivega birokrata, ki so mu zgodovinske okoliščine omogočile, da je dal vse od sebe, kar je bil dokaz »banalnosti zla«, in drugič, pokazala je, da so Judje sami s pomočjo lastnih voditeljev – judovskih svetov (Judenräte) – sodelovali pri lastnem uničenju. Margarethe Von Trotta, avtorica Svinčenih časov in Rose Luxemburg, jo prikazuje kot žensko, ki je preveč vedela, kot žensko, ki je spregledala moško igro moči in krutosti, kot žensko, katere heretični, »manjšinski« vpogled v zgodovino je izhajal prav iz tega, da je bila ženska. Ker je bila ženska, je videla več kot moški, tudi njeni prijatelji in kolegi, ki so se potem od nje odločno in denunciantsko distancirali. V svoji gesti so bili zastrašujoče banalni. V srednjem veku bi jo vrgli na grmado, leta 1919 pa v berlinski Landwehrkanal.

(Kinodvor)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Kršitve volilnega molka

Volivce so nagovarjali v cerkvah, v SDS pa so spet razpošiljali SMS-sporočila

Naslovna tema

Triumf laži

Velike laži in kršenje demokratičnih pravil so hudo breme, ki ga nosijo zmagovalci referenduma o pravicah manjšine

V središču

Spet laži o plačah

Zakaj trditve, da so slovenske plače med najbolj obremenjenimi, niso resnične