Dr. Saša Zagorc: "Večja je kriza, več je predlogov za sistemske spremembe in volilni sistem je značilen kazalec tega."

Spremembe volilnega sistema so že dlje časa stalna politična tema. Je to dobro ali slabo?

To vprašanje je aktualno že desetletja. Rezultati spreminjanja pa so bolj klavrni, kar dokazuje, da je spreminjanje volilne zakonodaje zelo zahteven proces, saj potrebuje široko soglasje. Ker se nič ne spremeni, pa se želja po spremembah le še povečuje. Po mojem so ti poskusi dobrodošli.

Je težava, če se volilni sistem spreminja v nestabilnih družbenih razmerah, v krizi?

Vedno je tako, večja je kriza, več je predlogov za sistemske spremembe in volilni sistem je značilen kazalec tega. Ker je za takšno spremembo potrebna podpora 60 poslancev, pa je jasno, da bo do nje lahko prišlo le v kriznih trenutkih, ko bodo različni interesi nekako postavljeni pred dejstvo. Strinjam se, da je to slabo, saj je v takšnih trenutkih vedno prisoten element nujnosti, hitrosti in učinkovitosti in potem prihaja do zvijanja rok. Smiselno bi bilo volilno zakonodajo spreminjati z vizijo in v času brez napetosti, ko je čas za tehten premislek. Je pa to nerealno, saj v takih obdobjih politične stranke običajno o tem ne razmišljajo.

V zakonodajno proceduro je trenutno vložen predlog za spremembo veljavnega proporcionalnega s prednostnim glasom, pa sprememba sistema v kombiniranega, predlog večinskega sistema pa je tudi ves čas na mizi, je to preveč različnih predlogov hkrati?

Imamo ustavni okvir, ki zahteva, da morajo imeti volivci odločilen vpliv na dodelitev poslanskih mandatov. Veljavni sistem to zahtevo uresničuje v zelo majhni meri. Gotovo obstajajo volilni sistemi, ki to zahtevo uresničujejo mnogo bolj iskreno. Vsi ti različni predlogi sicer kažejo, da ni povsem jasno, kaj v družbi hočemo, skupnega stališča ni.

Predlagani kombinirani sistem je kopija nemškega, nemške izkušnje pa kažejo, da volivci nimajo odločilnega vpliva na izbor poslancev …

Res je, ni nujno, da bi ta sistem dal rezultate, ki so si jih predlagatelji zamislili. Izkušnje kažejo, da je odločilno, kdo je kandidate predlagal, ne pa, katere kandidate je predlagal. V takih razmerah je vedno ključna demokracija znotraj političnih strank in v omejenih okoljih, kot je tudi slovensko, je težava v tem, da se znotraj strank ne izbirajo najboljši kandidati.

Bi bilo o tem treba povprašati volivce, najosnovnejše uporabnike volilnega sistema?

Načeloma bi se strinjal, ker bi s tem dobili večjo legitimnost za spremembo, a moramo se zavedati, da gre za kompleksna vprašanja, zato razen večje legitimnosti odločitve z neko dodano vrednostjo s tem ne bi dobili.

Kateri volilni sistem pa bi bil najboljši?

Nobeden od teh, o katerih sva govorila, v vseh predlogih vidim več slabosti kot koristi. Najbolje bi po mojem odločilen vpliv volivcev zagotovil sistem enega prenosljivega glasu, ki ga poznajo recimo na Irskem in volivcem omogoča izbiro, oceno in razvrščanje vseh kandidatov.