Kritika / Sergio Rubin-Francesca Ambrogetti: Papež Frančišek Jorge Bergoglio se pogovarja

Celjska Mohorjeva družba, Celje 2013, 18,50 €

Bernard Nežmah
MLADINA, št. 42, 18. 10. 2013

+ + + + +

Knjiga, ki je nastala na podlagi pogovorov s kardinalom Bergogliem, je prvič izšla leta 2010.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Bernard Nežmah
MLADINA, št. 42, 18. 10. 2013

+ + + + +

Knjiga, ki je nastala na podlagi pogovorov s kardinalom Bergogliem, je prvič izšla leta 2010.

Gesta, ki sledi logiki knjigotrške promocije – pogovor s kardinalom prodaja kot pogovor s papežem. Vendar le na formalni ravni, zakaj novi papež v svojih nastopih ostaja zvest poprejšnjim pogledom. Zatorej knjiga pogovorov prinaša širni javnosti sliko o osebnosti Jorgeja Bergoglia.

Dobesedno, na naslovnici je njegova najljubša slika, katere avtor je Marc Chagall, znan po mističnih in sanjskih pristopih v slikarstvu. Papež Frančišek resda ni kleriški nadrealist, je pa voditelj z izrazito osebno noto. Sposoben samoironije in priznavanja lastnih napak, poznavalec južnoameriškega komunizma, ki ga je z veseljem bral, ne da bi seveda zavoljo tega sam postal komunist. Mož, ki vpeljuje reformo vatikanske politike na operativni ravni s praktičnimi nasveti, kako naj Cerkev stopi iz katedral in se približa ljudem, na vsebinski z razmišljanji o krucialnosti dela (ko človek vidi rezultat dela, se počuti božanstveno, počuti se kot Bog – sposoben je ustvarjati), na konceptualni z odpiranjem problema pedofilije, ki se ga loteva z nujnostjo previdne selekcije duhovniških kandidatov (v Buenos Airesu jih sprejmejo le 40 odstotkov), s soočanjem z dejstvom, da se kdaj duhovnik zaljubi, in z možnostjo, da napravi nadaljnji korak ter zato opusti duhovniško službo, vendar tudi v tem primeru ostane očetovsko naklonjen do njegove neduhovniške prihodnosti. Kaj je torej zanj lik pastirja? »Ko je bil Casaroli patriarh Benetk, se je često udeležil ’senčnega obreda’ na Trgu sv. Marka. Ta obred je pomenil, da so se ljudje zatekli v senco, popili kozarec vina in nekaj minut poklepetali. Obreda se je udeležil … nato pa nadaljeval s svojim delom.« Knjiga, ki jo velja prebrati.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Cerkvena protičlovečnost

Se bomo čez nekaj let znašli v vzdušju predvojne Slovenije, v kateri je Cerkev dirigirala vse politično in družbeno življenje?

Intervju

»Romski otroci smo imeli svoje razrede, pouk je potekal v barakah poleg šole«

Nataša Brajdič, romska aktivistka

Naslovna tema

Pustite nas pri miru

Cerkev si lasti pravico, da odloča o življenju od spočetja do smrti. Ostalim pa tega ne dovoli.