Z manj napora in hitreje

Živčno iskanje prostega parkirnega mesta. Lovljenje zraka in izogibanje nadležnim dotikom v prepolnem avtobusu. Vse le zato, da bi v službo ali na zmenek prišli urejeni. S kolesom raje ne. Morda smo preveč leni, morda živimo predaleč, morda smer vetra ni prava, morda si ne upamo, morda je kriv tisti klanec, morda ga kdo ukrade. Čeprav kolesarjenje ne povzroča hrupa, ne onesnažuje in koristi zdravju.

Izdelovalci koles se teh ovir pri uporabi koles zavedajo. »Prav zato je električna pomoč na kolesih to, kar je v tem trenutku najbolj atraktivno pri kolesarstvu,« pravi Uroš Gnezda iz podjetja Vizija sport, kjer izdelujejo kolesa znamke Cult. In prav zato so na Cultovi Facebook strani, tako kot mnogi drugi kolesarski navdušenci, v teh dneh objavili povezavo na kampanjo za množično financiranje, ki jo je na platformi Kickstarter sredi oktobra začelo podjetje FlyKly.

Podjetje FlyKly, ki je že v prvih dveh dnevih zbralo želenih 100.000 dolarjev za izvedbo projekta, zdaj pa jih ima že skoraj 200.000, vodi Niko Klanšek, ki že več let živi in posluje tudi v ZDA. Doslej je sodeloval pri štirih drugih uspešnih slovenskih projektih, ki so se za zagonska sredstva potegovali na Kickstarterju. Tokrat pa je z ekipo slovenskih inženirjev, industrijskih oblikovalcev in razvijalcev programske opreme izdelal Smart Wheel, »pametno« zadnje kolo, ki ima na obroču že vgrajeno baterijo in električni motor, upravlja pa se prek Bluetooth povezave in aplikacije na pametnem telefonu.

»Predvsem enostavnost uporabe se mi zdi tista prava stvar,« pravi Gnezda. Za to, da bi dobili električno kolo, nam namreč ni treba kupiti novega. Ker je vsa tehnologija v vodoodpornem kolutu na zadnjem kolesu in nima nobenih kablov, za namestitev ni potrebno tudi nikakršno tehnično znanje. Zadnje kolo preprosto zamenjamo s Smart Wheelom in že je nared za uporabo. Napolniti je treba le še baterijo, na telefonu določiti moč, s katero naj deluje motor, in ob prvem potisku pedalov se motor zažene. Ko kolo nehamo poganjati, se ustavi tudi motor. »Smart Wheel ni običajno električno kolo, ampak je dopolnilo. Motor začne delovati, ko prejme signal od senzorjev, nameščenih ob zadnjem zobniku,« pojasnjujejo v FlyKlyu. Pot tako opravimo z manj napora in hkrati hitreje.

Poleg enostavnosti montaže in inovativnosti samega motorja, ki je po trditvah snovalcev močnejši, lažji, tanjši in bolj učinkovit od vseh doslej, Smart Wheel od drugih električnih koles loči tudi možnost blokade motorja. Kolesa zato ni mogoče kar tako ukrasti, če pa bi ga kdo vseeno odnesel, bi uporabnik kolo lahko izsledil s pomočjo GPS-oddajnika v Smart Wheelu.

No, inovacija Klanška in ekipe pri nečem vendarle ne more preveč izstopati: tako kot pri običajnih kolesih z elektromotorjem je tudi pri Smart Wheelu največja ovira baterija. Njihova naj bi z enim polnjenjem zdržala okrog 50 kilometrov. Seveda je ta razdalja odvisna od okoliščin uporabe – kolesarjenje v mrazu, z obteženim kolesom ali v izrazit klanec jo lahko močno skrajša. A spet so šli korak dlje od ostalih in se domislili, kako jo polniti kar med vožnjo. Ko kolesar drvi po hribu navzdol ali poganja bolj, kot je treba, se z obratom funkcije elektromotorja ta spremeni v elektrogenerator in polni baterijo.

Kakšno je stanje baterije, lahko uporabnik spremlja prek posebne FlyKlyeve aplikacije na pametnem telefonu. In tudi za slednje so v FlyKlyu poskrbeli, da jih bo med kolesarjenjem mogoče polniti. Izdelali so držalo za telefon, ki je hkrati luč za kolo in polnilnik. Ko se telefonu prazni baterija, ga uporabnik s kablom preprosto priključi na držalo, in ko poženemo kolo, se telefon s pomočjo dinama začne polniti.

Smart Wheel, na katerega letijo očitki, da je kopija kolesa Kopenhagen, ki so ga na MIT-u predstavili že leta 2009, a v FlyKlyu to odločno zanikajo in dodajajo, da je med izdelkoma očitna razlika, bodo zaradi slabih izkušenj Klanška s proizvodnjo na Kitajskem izdelovali v New Yorku. Proizvodni obrat bodo vzpostavili prav s sredstvi, zbranimi prek kampanje na Kickstarterju, ki bo trajala še ves mesec.

Kampanja Flyklyjevega pripomočka z kolesarje je le ena od mnogih, ki pričajo, kako pomembna pot za zagon številnih projektov, od umetniških do tehnoloških, postaja množično financiranje v času, ko banke ne dajejo kreditov za nove poslovne ideje, pa če so te še tako perspektivne, še zlasti pa jih ne dajejo mladim, ki se šele prebijajo. Hkrati je v času krize sponzorjev in donatorjev bistveno manj kot sicer. In mnogi projekti v takšnih razmerah brez množičnega financiranja, pri katerem jim na pomoč priskočijo »navadni« ljudje z vsega sveta, zagotovo ne bi zaživeli. Vprašanje pa je, ali bodo banke sploh še kdaj podpirale takšne ideje, če lahko odgovornost za oživljanje gospodarstva prelagajo na pleča posameznikov. Drugo vprašanje je, koliko projektov, ki jim je uspelo prepričati mednarodno občinstvo, bo preživelo na dolgi rok. Koliko jih bo za kratek čas morda res zagnalo proizvodnjo, potem pa potonilo? Morda tudi ob pomoči multinacionalk s podobnimi izdelki.

Ne glede na to med ustvarjalci, ki se odločajo za kampanje na platformah, namenjenih množičnemu financiranju, prevladuje izjemen optimizem. In tudi uspešnih slovenskih projektov je vse več. Morda je naključje, da je našim najodmevnejšim pri snovanju in izpeljavi kampanj pomagal ravno Niko Klanšek. Začelo se je z LLStolom, večnamensko avtorsko rešitvijo Luke Ločičnika, pravzaprav prvega Slovenca z uspešno kampanjo na Kickstarterju. Zbral je 21.956 dolarjev. Mladi industrijski oblikovalec Elvis Halilović je za zagon proizvodnje svojega prefinjenega lesenega fotoaparata ONDU zbral 109.391 dolarjev. Še en mladi industrijski oblikovalec, Jurij Lozić, je kampanjo za začetek proizvodnje svojega zložljivega blatnika za kolo Musguard končal z zbranimi 44.633 dolarji. Uspelo je tudi mladi ekipi Lumu, ki je za zagon proizvodne naprave, ki s pomočjo mobilnega telefona daje napotke, kako osvetliti fotografijo, da bi bila ta čim bolj kakovostna, zbrala 244.085 dolarjev.

Te dni pa na Kickstarterju ni aktualna le FlyKlyeva kampanja. Tjaša Rener zbira sredstva za svojo knjigo za otroke Zgodba iz Afrike. Še eno izjemno učinkovito kampanjo, ki bo trajala še dva tedna, pa je pripravila skupina Zasavcev, ki so 15.000 dolarjev želenih zagonskih sredstev zbrali v pičlih 17 urah in so znesek te dni že potrojili. Izdelali so elektronski obesek in aplikacijo za pametni telefon, s pomočjo katerih hitreje najdemo izgubljene predmete – seveda, če je na njih ta obesek. Izdelek, poimenovan Chipolo, je prvi te vrste, ki ga lahko uporabljajo tudi imetniki telefonov z operacijskim sistemom Android.