Veliko denarja za malo pridelka

Odločil sem se, da je potrebno pokomentirati zagovarjanje uporabe gensko spremenjenih organizmov in integrirane pridelave vašega novinarja Staša Zgonika. Tokrat se je lotil subvencij, ki so namenjene ekološkemu kmetovanju. Na moje presenečenje je podal kar nekaj ugotovitev, ki seveda mečejo slabo luč na subvencije ter njihovo uporabo, ne pa na ekološko kmetovanje samo. Tudi jaz se strinjam s tem, da se subvencije izkoriščajo in da je to slabo za vse nas. Tudi ekološko kmetovanje je postalo pravi posel za veliko „nepristnih“ pridelovalcev. Zato pa je potreben predvsem nadzor nad prejemniki subvencij, predvsem tistimi, ki dobivajo tako visoke subvencije samo zato, da imajo travnike! Zmotilo pa me je, da je na koncu članka zapisal trditev v zagovor integrirani pridelavi, kjer naj bi bila uporaba sintetičnih pesticidov res le še zadnja možnost, ne pa neomejena vsakdanja praksa. Ta trditev ne bo držala, ter kaže na to, da ljudje sploh ne vedo kaj pomeni integrirana pridelava. V takšni pridelavi se po navadi uporabljajo umetna gnojila in pesticidi, kjer pa je določena zgornja meja, ki je po navadi zelo visoka. Ker pa je za zemljo in njene prebivalce seveda najbolje, da ne zaužije nobenih strupov, mora biti zgornja meja nič.

Nakar se vprašamo, kako bomo sploh potem lahko gojili zelenjavo in sadje? Rešitev je že znana vsaj 100 let, seveda, s pomočjo narave! Trenutno je edina prava rešitev vzgoja po biodinamični metodi. S to metodo lahko dokazano vzgojimo na dolgi rok isto količino pridelka, zraven tega pa se zemlja izboljšuje, ne pa uničuje.

Da ne govorimo o tem, da so vsa pridelava semen, gnojenja in škropljenja v domeni samega kmetovalca, tako da se porabi zelo malo denarja v te namene.

Seveda je za kapitalistično naravnan sistem to zelo problematično.

Gospodu novinarju svetujem, da napiše še članek o drugih kmetijskih subvencijah in ne samo ekoloških, ter razišče kako poteka v resnici integrirana pridelava.