Vsakemu 10. Nemcu se s plačo ne izide

Nemški trg dela cveti. Zaposlenost je rekordno visoka, stopnja brezposelnosti nizka. Toda podatki inštituta za gospodarske in družbene znanosti (WSI) ni vse zlato, kar se sveti. Njegova študija kaže, da v revščini ne živijo le posojeni delavci, ampak tudi številni polno zaposleni. Lani je vsakemu desetemu polno zaposlenemu v Nemčiji (9,5 odstotka) z normalnimi pogoji dela grozila revščina. »To pomeni, da imajo ti zaposleni in njihove družine na razpolago manj kot 60 odstotkov potrebnega neto prihodka,« je za die Zeit povedal Eric Seils, raziskovalec WSI.

Delež polno zaposlenih, ki jim grozi revščina, se močno razlikuje po panogah. Najvišji, 35,8 odstotka, je v gostinstvu, kjer povprečna neto plača znaša 1287 evrov na mesec. Tudi ko postavka za uro dela pri polno zaposlenih presega 8,50 evra in dobivajo še socialno pomoč, lahko padejo pod mejo revščine. Nova nemška vlada zato po Seilsovih besedah z uvedbo minimalne plače ne bo rešila problema revščine. To lahko doseže le z dvigom najnižjih plač.

V Nemčiji velja za reveža tisti, ki ima na voljo manj kot 60 odstotkov povprečnega prihodka, a ta meja je sporna. Zaradi revščine ni treba skrbeti tistim, ki delajo v pravi panogi. V energetiki, finančni industriji, upravi ali kemijski panogi revščina grozi manj kot 3 odstotkom zaposlenih. V teh panogah je mesečna neto plača v določenih primerih višja od 2000 evrov.