Evropska ljudska stranka je očitno zadnja dedinja Kominterne in te boljševistične logike ščitenja svojih agentur. Ta resolucija torej ne preseneča, ker je to mentaliteta EPP.

Po letu dni, odkar se je Slovenija dvignila na protestih, je prišel trenutek ustanavljanja prvih »protestniških« strank. Gregor Golobič je s stranko Zares podobno fazo preživel v zadnjih letih; danes je sam nedvomno vpliven kritik, a je tudi politično nemočen, stranke Zares ni opaziti med javnomnenjskimi anketami. Verjetno drži, da se je stranka Zares sama v Sloveniji pokopala s svojimi visokimi merili. A to ne pomeni, da je njena usoda nepomembna. Po njej ostaja namreč vprašanje: Je od politike mogoče zahtevati še kaj več?

Premierka je dejala, da je v Sloveniji prišlo do preobrata. Se strinjate?

Ne zdaj, ampak že ob nastopu njene vlade je na neki ravni prišlo do preobrata. Politika je postala bolj normalna, ne idealna, a vendarle takšna, da svojega poslanstva ne razume kot ustrahovanje ali izsiljevanje, temveč se trudi vsaj poslušati in ne izključevati. To je minimalen preobrat k normalnosti, ki je bila sicer značilna za pretežni del slovenske politike od osamosvojitve.