Intervju: Dr. Damjan Mandelc

Izjave dr. Damjana Mandelca v intervjuju v zadnji Mladini (Med vstajniškimi skupinami je programska podobnost. Ni jasno, zakaj nekatere vstajniške skupine tega ne priznajo in raje kot podobnosti iščejo razlike), ki se nanašajo na Stranko TRS, potrebujejo nekaj dopolnitev.

Dr. Mandelc pravi, da novo nastajajoča stranka Solidarnost že od januarja ponuja Stranki za trajnostni razvoj -TRS, drugim strankam in drugim sorodnim gibanjem in iniciativam sodelovanje pri oblikovanju nove politične sile. Kolikor je nam znano, je edini predlog sodelovanja, ki ga je Solidarnost ponudila Stranki TRS, zahteva, da se že več kot dve leti delujoča Stranka za trajnostni razvoj - TRS razpusti in zlije s še ne obstoječo stranko Solidarnost. Bralcem Mladine in drugim najbrž ni potrebno pojasnjevati, da takega predloga »sodelovanja« Stranka za trajnostni razvoj - TRS ne more sprejeti. Ni nam tudi jasno, čemu bi na novo ustanavljali neko novo politično silo, če ta nova politična sila že dve leti obstaja v stranki TRS, pa tudi v nekaterih drugih (V Demokratični stranki dela npr.). To lahko sklepamo po drugi izjavi dr. Mandelca, da se vsebinsko Solidarnost od TRS-a ne razlikuje bistveno. Če se programsko ne razlikujemo, potem nam ni jasno, zakaj je bilo potrebno zapravljati čas in energijo za ustanavljanje nove stranke, namesto da bi že katero od obstoječih kadrovsko, programsko in številčno okrepili.

Če nam nastajajoča stranka Solidarnost že od januarja ponuja sodelovanje, moramo sporočiti, da je s sodelovanjem začela nekoliko pozno. Gibanje in Stranka TRS sta to počela že nekaj mesecev prej. In ne le ponujala sodelovanja, ampak ga tudi udejanjala. Tako smo konkretno sodelovali pri pisateljski konferenci v Cankarjevem domu, pri skoraj vseh vstajah pomagali z ljudmi, materialom in skromnimi finančnimi sredstvi. V naših prostorih pa smo gostili kar nekaj skupin na pogovorih o povezovanju v enakopravno koalicijo. Da ne omenjamo pozivov Stranke TRS k povezovanju enakopravnih skupin. Res pa je, da od nikogar nismo zahtevali, da se razpusti. Nasprotno: prepričani smo, da nas različnost bogati in dela močnejše. Različnosti so del našega vsakdana, zapleteno usklajevanje različnih interesov pa bistvo demokracije. Če ga do sedaj nismo obvladali, se ga moramo naučiti! Ne nazadnje je tudi eden izmed motov Gibanja in Stranke TRS, ki govori o odnosu do drugega/drugačnega: Ali ga imaš za osebo (skupino), s katero skupaj ustvarjata in uživata blaginjo, ali pa ga imaš za oviro na poti k svoji blaginji. In seveda pričakuješ njegovo (samo) ukinitev.

Vse kaže, da programsko ujemanje le ni tako veliko, kot trdi dr. Mandelc. To se kaže že v odnosu do drugih skupin, pa naj so to stranke, gibanja ali iniciative, kar je ne nazadnje tudi znak razumevanja demokracije. V Stranki in Gibanju za trajnostni razvoj – TRS si predstavljamo sodelovanje kot povezavo enakopravnih, avtonomnih združenj s skupnimi interesi, ki ohranijo svojo značilno identiteto. S tem od drugih ne zahtevamo, da se morajo ukiniti in podrediti neki vrhovni strankarski oblasti. Pomembna je le pripravljenost izpolnjevati skupne zaveze. Čeprav se te iniciative ne bodo spremenile v stranke, bodo na tak način vseeno lahko stopile v politični ring kot del koalicije. S tem pa tudi ne bomo naredili napake iz začetka devetdesetih, ko je vsa energija močnih družbenih gibanj prešla v politične stranke in se je izgubil nadzor nad samovoljo politične oblasti.