Urša Marn

13. 12. 2013  |  Mladina 50  |  Politika

Mala šola stresnih testov

Kako neumni so? Kdaj jih je preveč? Kako skrbni so?

Protest proti korupciji v Ljubljani 5. decembra 2013

Protest proti korupciji v Ljubljani 5. decembra 2013
© Borut Krajnc

Kakšna znanost so stresni testi?

V Banki Slovenije so preliminarne rezultate aktualnih stresnih testov dobili že vsaj dva tedna prej, preden so jih razkrili javnosti. Kaj so počeli medtem? Vmesni čas so porabili za pripravo ukrepov in »obdelavo« podatkov. Kar z drugimi besedami pomeni, da znesek dokapitalizacije ni toliko stvar matematike kot stvar dogovora med Ljubljano in Brusljem. Slovenija te drage »vaje« ni delala po svoji volji, ampak po volji Bruslja in po volji Bruslja so bile izbrane tudi revizorske hiše. Pregled in testiranje sta bila izvedena v nenehni komunikaciji z Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko. In podobno kot v Španiji je bila tudi pri nas velikost dokapitalizacije stvar dogovora. Pri čemer sta si Evropska komisija in Evropska centralna banka želeli, da bi bil znesek dokapitalizacije čim izdatnejši. Pač po principu: bolje več kot manj, da bomo le na varni strani.

Koliko stresa si lahko želimo?

Kreditni krč ni ekskluzivno slovenska bolezen, z njo je okužena vsa Evropa. Zadnji podatki kažejo, da kreditna aktivnost absolutno upada v vseh članicah območja evra, celo v Nemčiji. Banke neto zmanjšujejo kredite. V zadnjih dvanajstih mesecih so banke v evroobmočju neto zmanjšale kredite podjetjem za skoraj 140 milijard evrov. Vzrok za tolikšno krčenje kreditne aktivnosti so tudi zahteve bančnih regulatorjev po povečanju kapitalske ustreznosti, saj to banke sili v večanje rezerv. Bolj ko regulatorji zaostrujejo zahteve, več svežega kapitala potrebujejo banke. Po drugi strani pa so banke prav zaradi tega še bolj previdne pri kreditiranju podjetij. Evropa se je po lastni neumnosti ujela v zanko, ki ji onemogoča gospodarsko okrevanje. Ekonomist dr. Peter Groznik je pred časom dejal, da gre pri zahtevah po kapitalski ustreznosti za arbitrarno določeno številko, ki naj bi varčevalce pomirila, da je njihov denar v bankah varen. »A dejstvo je, da če varčevalci izgubijo zaupanje v banko in se množično postavijo v vrste pred bančna okenca, bo banka propadla, ne glede na to, ali ima šest odstotkov temeljnega kapitala ali pa 22 odstotkov. Banke stojijo in padejo na zaupanju, ne pa na kapitalski ustreznosti. Seveda regulatorji in politiki to vedo in zato z zahtevami po zviševanju kapitala ter z različnimi stresnimi testi želijo povečati splošno zaupanje v bančni sistem.« Toda pretirana vnema je nevarna, saj evropsko gospodarstvo lahko potegne v permanentno stagnacijo. Bolj ko regulatorji banke privijajo s kapitalskimi zahtevami, bolj dušijo evropsko gospodarstvo.

Kako »neumni« so stresni testi?

Precej. Izvirni namen stresnih testov je ugotoviti, kako odporen je bančni sistem proti šokom oziroma kako močno ga je treba kapitalsko okrepiti, da preživi uresničitev najbolj črnega scenarija, pa četudi je uresničitev tega scenarija še tako neverjetna. To se je videlo že pri Španiji, kjer se je realizirala manj kot polovica tveganj, ki so jih tuji revizorji predvideli v stresnih testih. Podobno se dogaja pri nas. Ena od predpostavk, ki naj bi jo tuji revizorji uporabili pri stresnih testih slovenskih bank, je ta o 27-odstotnem padcu domače potrošnje v naslednjih dveh letih. Kar je absurdno. Tako hudega padca domače potrošnje ni doživela niti Grčija od začetka krize do danes. Da situacija ni tako slaba, kot bi bilo mogoče sklepati na podlagi parametrov, ki naj bi jih tuje revizorske hiše uporabile v stresnih testih bank, pove podatek, da Slovenija od prvega četrtletja letošnjega leta beleži trend rasti bruto domačega proizvoda, pa tudi podatek, da ima 1,8 milijarde evrov presežka v plačilni bilanci – vsaj pri tem je Slovenija med prvimi petimi državami v EU.

Kako skrbni so »skrbni pregledi«?

Pomenljivo je, da k ocenjevanju vrednosti zastavljenih nepremičnin niso bili povabljeni lokalni izvedenci, ampak so tuje revizorske hiše angažirale štiri tuje nepremičninske družbe. Vprašanje je, ali so se tujci resnično potrudili ugotoviti, koliko bi bilo na trgu mogoče iztržiti za zastavljene nepremičnine, ali pa so jih ovrednotili bolj na pamet, na čim manjšo vrednost. Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin in cenilec za področje gradbeništva dr. Dušan Zupančič, ki ima na tem področju bogate izkušnje, dopušča možnost, da so se nepremičnine ocenjevale kar po likvidacijski vrednosti, pri kateri so možni enormni diskonti. Kar torej pomeni, da so upoštevali najnižji možni zajamčeni izkupiček.

Kdaj bo stekel denar?

Ni prav verjetno, da bi dokapitalizacija bank in prenos slabih terjatev na slabo banko stekla že dan po objavi rezultatov. Ker gre za državno pomoč bankam, je treba prej pridobiti dovoljenje Evropske komisije. Ta naj bi sklepe o dokapitalizaciji in prenosu terjatev sprejela predvidoma 20. decembra, lahko pa tudi pozneje. V Španiji so postopki trajali kar dva meseca. Evropska komisija bo oba procesa dovolila, o tem ni dvoma. »Se pa situacija lahko močno zaplete, če bi slovensko ustavno sodišče ugodilo pritožbi imetnikov podrejenih bančnih obveznic in zadržalo izvajanje novele zakona o bančništvu,« pravi naš vir pri Evropski komisiji. Gre za novelo, s katero se uvaja nov koncept reševanja bank, da namreč bankam ne sme biti dodeljena državna pomoč, če prej k pokrivanju izgub ne prispevajo njihovi delničarji in upniki. S tem naj bi davkoplačevalce vsaj delno razbremenili stroškov sanacije bank. Če bi ustavno sodišče odločilo, da je razlastitev oziroma ’striženje’ imetnikov podrejenega bančnega dolga v nasprotju z ustavo, bi reševanje bank z davkoplačevalskim denarjem lahko padlo v vodo. Tveganje, da se to zgodi, je sicer majhno, ni pa ga mogoče povsem izključiti.

Kako se bodo terjatve prenašale na slabo banko?

Prenos slabih terjatev na slabo banko ni tako enostaven, kot se morda zdi, in ga ni mogoče izpeljati čez noč. Na to opozarja nekdanji bankir Aljoša Tomaž. Ključna je cena, po kateri se bodo prenašale slabe terjatve na slabo banko. Nižja bo cena oziroma večji bo diskont, več svežega kapitala bo treba zagotoviti bankam. Po drugi strani pa: višja bo cena, manjšo razliko bo s prodajo premoženja ustvarila slaba banka. Zato tudi ni vseeno, kako dolgo bo delovala slaba banka. Za zdaj je delovanje Družbe za upravljanje terjatev bank omejeno na pet let, povsem drugače kot na Irskem ali v Španiji, kjer imata slabi banki nekajkrat daljšo življenjsko dobo. Pričakovati, da bo slovenska slaba banka prevzeto premoženje prodala že v petih letih, ni realno, razen če se računa, da ga bo prodala za drobiž. Bolj ko mora slaba banka s prodajo hiteti, večja je verjetnost, da ga bo prodala pod vrednostjo, ki bi jo to premoženje imele v normalnih gospodarskih razmerah. To pomeni, da lahko tuji investitorji do premoženja pridejo na pol zastonj. Dokler je v državi kreditni krč, domači investitorji nimajo sredstev za nakup podjetij ali za nakup nepremičnin, ki so jih banke zasegle propadlim gradbincem. Edini, ki imajo dovolj denarja za nakup, so tuji naložbeni skladi, tuje korporacije, tuje banke. To lahko vidimo v Španiji – edini, ki so se do zdaj zanimali za nakup premoženja, ki ga prodaja španska slaba banka, so tuje družbe. Španci svoje premoženje že razprodajajo.

Bo po stresnih testih vse drugače?

Ne. Pričakovanje, da bodo z dokapitalizacijo bank in s prenosom slabih terjatev na slabo banko odpravljeni vsi problemi in bodo banke začele izdatno kreditirati gospodarstvo, je iluzija. Prihodnje leto je predvideno dodatno krčenje posojil gospodarstvu. Po napovedih urada vlade za makroekonomske analize in razvoj se bo obseg posojil podjetjem v bančnem sistemu prihodnje leto skrčil za dodatnih pet odstotkov, nato pa bo leta 2015 ostal na enaki ravni. Razlog je jasen: slovenska podjetja so prezadolžena in v tako slabem stanju, da jim banke ne morejo posojati, tudi če bi imele dovolj denarja. Dokapitalizacija in čiščenje bančnih bilanc sta torej šele prva koraka. Slediti jima morata sistemska razdolžitev podjetij in njihovo prestrukturiranje. O tem se pri nas sicer veliko govori, v praksi pa se je vsaj doslej bolj malo storilo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.