Izobrazba ni samo usposabljanje za službo. Izobrazba za življenje je mnogo več kot to, da znaš delati s strojem, računalnikom in podobno.

Dr. Jernej Pikalo je profesor politologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, od prejšnjega tedna tudi redni profesor. Od marca je seveda tudi minister za izobraževanje, znanost in šport v vladi Alenke Bratušek in konec oktobra je predstavil predlog novega zakona o visokem šolstvu, ki spreminja sistem študija iz brezplačnega rednega in plačljivega izrednega v polnega in delnega, ki sta oba lahko tako plačljiva kot brezplačna. Zakon je naletel na grozovit odpor strokovnjakov in študentov, saj ocenjujejo, da fakultete spodbuja v širjenje šolnin. Na kritike je ministrstvo odgovarjalo zelo neprepričljivo in ta intervju ni nič drugačen, razen če se zadovoljite z ministrovim načelnim nasprotovanjem šolninam in obljubami, da bodo zakon popravljali v smeri večje jasnosti. Minister ne odstopa od tega, da bo za tiste z denarjem študij dostopnejši kot za tiste brez denarja. Pri tem vztraja pri navajanju omejitev pri razpisovanju plačljivega študija, za katere mu vsi sporočajo, da so pomanjkljive. Smo pa dobili vsaj eno pomembno potrditev. Plačljivi študij bomo imeli zato, ker minister ocenjuje, da bogatim ne bi bilo všeč, če ga ne bi bilo.

Prejšnji teden so bili objavljeni rezultati mednarodne raziskave Pisa, v katerih izstopa, da so naši petnajstletniki še vedno slabi v bralni pismenosti. Pri bralni pismenosti se preverja, koliko učenec iz nekega besedila razbere, kaj želi besedilo sporočiti.

Tudi v nacionalnih preverjanjih znanja, ki se opravljajo v šestem in devetem razredu osnovne šole, ugotavljamo, da so naši učenci dobri pri tako imenovanih nižjih taksonomskih ravneh, pri branju in pisanju. Ko gre za interpretacijo, ko gre za vprašanje uporabe besedila, pa so slabši. To se kasneje odrazi v slabši bralni pismenosti petnajstletnikov.