17. 12. 2013  |  Politika

Kramarju vrnjena odpravnina - z obrestmi

Marjan Kramar

Marjan Kramar
© Arhiv Mladine

Ustavno sodišče je razveljavilo 12. člen zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize. Presodilo je, da ni bilo izkazano, da bi javna korist zahtevala povratno učinkovanje zakona. Za razveljavitev je glasovalo šest ustavnih sodnikov, proti trije. Člen določa, da se zakon uporabi za dohodke po tem zakonu, prejete od 1. januarja 2009 naprej. Zakon je začel veljati 6. oktobra 2009, veljal pa je do konca leta 2010, torej za dohodke v letih 2009 in 2010. Zakon je bil sprejet po tem, ko je nekdanji predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Marjan Kramar s položaja odšel z milijonom evrov nagrade.

Zakon je veljal do konca leta 2010 in je določal 49-odstotno obdavčitev dohodkov nad določeno višino: pri plačah npr. v višini nad 12.500 evrov mesečno, pri nagradah pa nad 25.000 evrov letno. Skupaj z dohodnino je obdavčitev tako znašala okoli 90 odstotkov. Ustavno sodišče, ki je o zakonu odločalo na podlagi zahteve upravnega sodišča, je ugotovilo, da je zakon s tem, ko je v davčno osnovo vključil tudi dele dohodkov, ki so jih zavezanci prejeli med 1. januarjem in 5. oktobrom 2009, torej pred uveljavitvijo zakona, in so bili že obdavčeni z dohodnino, povratno obremenjujoče posegel v pravne položaje zavezancev. Ti namreč od prejema posameznega dohodka upravičeno pričakujejo, da bo ta dohodek obremenjen le z davkom, ki ga je predpisovala v tistem trenutku veljavna zakonodaja in da bodo lahko s preostankom dohodka prosto razpolagali, utemeljuje sodišče.

Zakon bi lahko povratno veljal le v primerih, ko je izkazana javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Ustavno sodišče je presodilo, da zakonodajalec ni utemeljil, da bi javna korist zahtevala povratno učinkovanje zakona. Zakonodajalec ni utemeljil, da brez povratnega učinkovanja ne bi bilo mogoče doseči zasledovanega cilja. Z utemeljitvijo, da bi slabi menedžerji ostali brez neupravičenih nagrad, javna korist ni izkazana, pravi sodišče. Davki so lahko poleg fiskalnih namenjeni tudi drugim ciljem, med njimi odvračanju zavezancev od določenih ravnanj, a povratno učinkovanje davka že ne more služiti odvračanju od že izvršenih dejanj, ampak lahko pomeni le njihov naknadno pravno vrednotenje, navaja sodišče.

Utemeljitev DZ je mogoče razumeti tudi kot očitek ravnanj, nesprejemljivih v času finančne in gospodarske krize, pravi sodišče, a dodaja, da se o morebitni subjektivni odgovornosti posameznika zaradi opustitve dolžne skrbnosti ali zlorabe pooblastil lahko odloča le v posameznih postopkih pred pristojnimi sodišči, ne spada pa v presojo ustavnosti zakona. Ustavno sodišče meni, da uvedba davka za nazaj ne more nadomestiti zakonskega urejanja sistema nagrajevanja članov poslovodstev in nadzornih organov. Za razveljavitev omenjenega člena je bilo šest ustavnih sodnikov, proti so bili trije, in sicer Marta Klampfer, Etelka Korpič - Horvat in Mitja Deisinger.

Pričakovati je, da bo morala država skupaj z obrestmi vrniti del dohodkov, ki so jih zavezanci prejeli med 1. januarjem in 5. oktobrom 2009 ter so bili na podlagi zakona dodatno obdavčeni. Po prvi oceni ministrstva za finance bi morala država, če bi sodišče v vseh upravnih postopkih odločilo v korist zavezancev, plačati med enim in 1,3 milijona evrov, je po razglasitvi odločitve novinarjem dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar. Konkreten znesek bo znan po koncu postopkov.

 "Pritožbeni razlogi so različni, tako da je težko reči, da bodo vsi postopki odločeni v prid zavezancev," je dejala Vraničarjeva. V državnem proračunu so sredstva za plačilo npr. odškodnin ali vrnitev preveč odmerjenega davka zagotovljena na posebni postavki. "Šlo je za relativno težaven, mejen primer. Sodišče je odločilo s šestimi glasovi za in tremi proti. Da je zadeva mejna, smo se zavedali od začetka. Spoštovali bomo odločbo ustavnega sodišča," je dejala Vraničarjeva. Odvetnik Miha Kozinc, ki zastopa nekdanjega predsednika uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Marjana Kramarja, izjav po razglasitvi odločitve ustavnega sodišča ni dajal. (STA, mh)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.