Razprodaja založbe in knjigobežniki

Podatki o izposoji knjig v slovenskih knjižicah iz leta v leto kažejo, da smo vneti bralci, veliko manj pa kupujemo knjige, in tudi zato (a nikakor ne le zato) so se naše založniške hiše znašle v precejšnjih težavah. Sploh največja, Mladinska knjiga, ki jo je želel konzorcij bank letos prodati na hitro in pod ceno. V bran založbi so se takrat oglasili zaposleni in javno pozvali k preudarnemu ravnanju, da bi se dejavnost založbe vendarle ohranila. Navsezadnje interes za nakup večinskega lastniškega deleža Mladinske knjige obstaja, zanj se zanimajo tujci, pa tudi pobuda Skupaj za knjigo, v kateri so se združili zaposleni v skupini Mladinska knjiga ter razna podjetja, društva in posamezniki.

Pobuda je nastala tudi zato, ker se je za knjige potrebno boriti, saj pomagajo ohranjati in razvijati njihov jezik. So pa tudi prijateljice duše. To verjame tudi Nina Kožar, pobudnica projekta Knjigobežnice, ki spodbuja k branju in izmenjevanju knjig ter je v zadnjem letu doživel pravi razmah. Facebookova stran namreč poskrbi za medsebojno obveščanje, kje vse na terenu je mogoče najti knjige, ki so jih bralci po branju sklenili podariti drugim, in vse več je takih, ki postajajo del te vznemirljive zgodbe.

Zamisel se je iz Ljubljane razširila po vsej Sloveniji, še bolj prepoznavna pa je postala, ko so začele nastajati hiške za izmenjavo knjig. Za zdaj jih je približno 24, lokacije so javno objavljene, naredi pa jih lahko vsak, tudi po javno dostopnem načrtu dueta Handmade in Moste. Dobre stvari se torej ne dogajajo le v tujini, temveč jih je mogoče izpeljati tudi v Sloveniji.