Sporočilo na zidu

Od konca prejšnjega tedna je na zunanjih stenah stavbe Fakultete za socialno delo v Ljubljani več kot deset gesel, ki so po sporočilih precej različna: »Ne bomo plačale vaše krize«, »Izobrazba ni naprodaj«, »Kje je direktno socialno delo?«, »Ven iz predavalnic«, »Hočemo feministično socialno delo«, »Vulva vas gleda« … Avtorice grafitov so članice neformalne skupine Vstajniške socialne delavke, ki je nastala med vstajami prejšnjo zimo in je znana po provokativnih nastopih.

Med govorom ljubljanskega župana Zorana Jankovića ob zadnji paradi ponosa so na oder metale higienske vložke, obarvane rdeče. Lani poleti pa so se golih prsi postavile ob kip muze Ereto v Murski Soboti, kip pa ovile v verigo ter prisilni jopič, na katerega so napisale: »Ali sem še vedno seksi v prisilnem jopiču?« S tem so želele opozoriti na nasilje in kršenje pravic v institucijah socialnega varstva.

Članice skupine želijo ostati anonimne, so pa povedale, da je izzivalnost njihovih dejanj v očeh opazovalca. »Presenečamo zato, ker smo vstopile na območje, ki je tradicionalno moško. Biti viden je moško. Pisanje grafitov je moško,« pravijo. Opozarjajo na primer na to, da ženski vložki šokirajo, čeprav jih vsaka ženska uporablja vsak mesec večino življenja. Prav tako zbudi pozornost grafit, ki so ga napisale na Fakulteto za socialno delo, »Vulva vas gleda«, čeprav gre zgolj za parafrazo ustaljenega reka, v katerem je sicer uporabljen izraz za moški spolni organ.

Nekatere članice skupine so študentke Fakultete za socialno delo in za grafitiranje so imele tudi osebni povod – kritiko plačljivosti nekaterih študijskih smeri. Vendar so se na stenah poleg tega znašle še kritika državnega odziva na krizo, kritika izobraževalne politike, socialnega dela, ki je po njihovem preveč birokratsko, fakultete, na kateri je po njihovem premalo terenskega dela, ter patriarhalne družbe. Čeprav priznavajo, da ima ta fakulteta največ feminističnih in antidiskriminacijskih predmetov med vsemi slovenskimi, da je upravljanje zelo demokratično in da je na predavanjih veliko praktičnega dela, to po njihovem ne pomeni, da spremembe niso potrebne. »Socialno delo je še vedno institucija, ki reproducira to najbolj tradicionalno vlogo ženske v družbi, torej skrbstveno vlogo. Fakulteta bi morala to problematizirati oziroma dati študentom in študentkam znanja, kako izstopiti iz klasičnih spolnih vlog,« pravijo članice skupine.