Kritika / Okus po ljubezni

za +

Nevarna razmerja.

Indijski Okus po ljubezni, ki ga morate nujno videti, še preden ga Hollywood spremeni v rimejk filma Čaka te pošta, izgleda kot revizija Nevarnih razmerij, Laclosovega romana v pismih, le da pisma – no, bolj pisemca – tu prihajajo v menažki, ki jo na svoje delovno mesto prejema Saajan (Irrfan Khan), že rahlo priletni mumbajski uslužbenec.

Toda prvič jo prejme pomotoma, iz te »usodne« zmote pa se rodi vse bolj romantično dopisovanje med njim in Ilo (Nimrat Kaur), osamljeno, frustrirano primestno žensko (precej mlajšo od njega), ki je to menažko – s hrano, slastnejšo od tiste, ki jo prejema Saajan – izvirno poslala svojemu možu. Menažka, ta retro predmet, tako postane njun novi medij, njuno novo družbeno omrežje – njun mejl, tvit in sms v eni potezi. Tu imate torej rutinsko družbo, v kateri vse komunikacije potekajo digitalno, in precizno duhoviti film, ki hoče reči: s klasičnimi, analognimi, preddigitalnimi sredstvi, kakršno je pismo, dosežeš več kot z mejli, tviti in smsi. Ko pišeš pismo, si kreativnejši, inspirativnejši in zapeljivejši, preprosto več daš od sebe. Ostalo dodajo sabzi, daal, kofta, chapatis in jeera. Da s tem – gastronomskimi pisemci! – ustvariš več, kot lahko ta družba prenese, je logično.

(Kinodvor)