Izjave tedna

Ponedeljek, 13. januar, intervju z g. Jocom Pečečnikom (Delo, str. 10, Ozadja): „Iskreno mi ni bilo nikoli jasno, kaj dela Institut Jožefa Stefana in kaj delajo tehnološki parki. Vem, da so tam ljudje v belih haljah z značilno poraščeno brado, ki nekaj delajo in razvijajo, vendar pa nisem nikoli razumel, zakaj to ne pride v naše tovarne. Ti ljudje so evidentno vrhunski strokovnjaki in evidentno razvijajo vrhunske produkte. Kje se zalomi? Zakaj nekdo na vladi ne gre na Štefana, ki se financira iz državnih virov in pogleda, katere sektorje imajo, za kemijo, tehniko itd., in jim reče, dajte podjetjem produkte, ker jih nimajo. Ta most ni bil nikoli postavljen. Tam notri je važno samo, koga boš zaposlil, kdo bo dobil evropska sredstva in kdo neki projekt, da se bo lahko nekaj let grel v laboratoriju. Outputa pa nikoli nisem videl.“

Na Institutu ’’Jožef Stefan’’ poleg vrhunskih strokovnjakov in izjemnih, mednarodno priznanih raziskovalcev deluje tudi pomemben del podpornega okolja za povezovanje raziskovalne sfere in gospodarstva, Center za prenos tehnologij in inovacij – CTT.

S sodelavci organiziramo sestanke raziskovalcev s podjetji, kjer se lahko zato, ker to ni načelna, ampak ciljana storitev s predpripravo tematik in izbiro primernih sogovornikov na obeh straneh, udeleženci med sabo dogovorijo o konkretnih možnostih sodelovanja. Prav tako CTT organizira obiske podjetij na Institutu, ki so namenjeni spoznavanju različnih odsekov in njihovih področij dela ter iskanju skupnih točk, ki so lahko osnova za raziskovalno ali komercialno sodelovanje. Sodelavci CTT letno organiziramo več kot 50 obiskov manjših podjetij (takih, ki še ne sodelujejo z IJS) in okrog 10 obiskov večjih podjetij (za katere ocenimo, da bi lahko razširila sodelovanje). Tovrstne aktivnosti so obrodile sadove, saj je na njihovi podlagi prišlo do mnogih sodelovanj med industrijo in Institutom. Del te aktivnosti poteka v evropski perspektivi s ciljem internacionalizacije s pomočjo dejavnost mreže Enterprise Europe Network (EEN). IJS je koordinator mreže od samega nastanka v Sloveniji leta 1997, od takrat je bilo s pomočjo EEN sklenjenih na stotine konkretnih sporazumov ter pogodb o sodelovanju med slovenskimi in tujimi podjetji in raziskovalnimi ustanovami.

Poleg povezovanja raziskovalcev z gospodarstveniki pa je bila v zadnjih letih na pobudo Instituta razvita in implementirana skupna vse slovenska strategija za zaščito in komercializacijo tehnologij, razvitih na Institutu ter drugih javnih raziskovalnih organizacijah. Na tem področju strokovnjaki s CTT skupaj s partnerskimi institucijami nudijo pomoč raziskovalcem pri zaščiti intelektualne lastnine (patentiranju izumov) ter trženju le-te (preko licenčnih pogodb, prodaje patenta, ustanavljanju odcepljenih podjetij iz Instituta in podobno). Del aktivnosti poteka s pomočjo MGRT v okviru projekta „Konzorcij za transfer tehnologij“ (KTT). Na osnovi kumulativnih rezultatov 6 največjih JRO iz let 2009-2012 je zlasti pri realiziranih prihodkih iz naslova licenčnin videti, da po študijah EC v primerjavi s povprečnimi rezultati v EU močno zaostajamo prav na področju licenčnin – instituti so pri 14%, univerze pa še nekoliko nižje glede na povprečje 410 univerz in institutov iz Evrope. Nasprotno instituti z več kot 300% doseženih evropskih rezultatov močno prekašajo evropsko povprečje pri številu ustanovljenih podjetij. Žal je dober izum, ki je slabo napisan kot patent, težko prodati. Naše delo omogoča bolj kvalitetno ščitenje navadno izjemnih slovenskih izumov, zato je ključnega pomena za prenos znanja v gospodarstvo ter trženje raziskovalnih rezultatov.

Poleg tega institutski raziskovalci tudi sami negujejo dolgoletno sodelovanje s podjetji, ki se je razvijalo v pestri preteklosti Instituta, brez kakršnegakoli posredništva. Veliko sodelovanj s podjetji traja že 30 in več let, tudi s spin-out podjetji, ki so nastala na osnovi institutskega znanja. Ta sodelovanja so osnovana na zaupanju in medsebojnem razumevanju, kar je še posebej dragoceno.

Je pa res, da je v Sloveniji registriranih več kot 100.000 podjetij, v EU pa še mnogo več, in preden bomo sodelovali z večino tistih, ki bi to želeli ali potrebovali, bo še nekaj časa trajalo. A vam lahko zagotovim, da bo vsak, ki se bo obrnil na CTT, brezplačno dobil podporo in pomoč pri oblikovanju tehničnega problema (med sodelavci CTT je večina doktorjev znanosti) ali problema z inovacijskim sistemom v podjetju (drugo večino predstavljajo ekonomisti s področja mednarodnega poslovanja in financ). Dobil bo pomoč pri iskanju in povezovanju s konkretnim laboratorijem in raziskovalcem, ki bi lahko ta problem poskušal rešiti. Brezplačno mu bomo pomagali pripraviti prijavo na nacionalni ali EU razpis (še posebej njen ekonomski del), iskali bomo primerne projektne partnerje, pripravili patentno prijavo, poskrbeli za primernega tujega patentnega zastopnika, pripravili osnutke pogodb o sodelovanju (med nami na CTT so tudi pravniki, patentni zastopniki in magistri prava intelektualne lastnine). Če bo le interesent sodeloval z nekom od raziskovalcev. Institut ima odprta vrata.

Zaključimo lahko, da podporno okolje za povezovanje gospodarstva in raziskovalcev v mladi Sloveniji še ni v celoti razvito, niti na področju pogodbenega sodelovanja, niti na področju prodaje in licenciranja zaščitenega znanja ali know-howa ter ustanavljanja mladih podjetij, vendar pa so premiki opazni in že kažejo rezultate. Zato lahko rečemo, da je „most med gospodarstvom in raziskovalno sfero že postavljen, potrebno ga je le še tlakovati, da bo pot čezenj čim lažja, hitrejša in učinkovitejša“.

Prenos znanja in tehnologij je vmes med raziskovalno in gospodarsko sfero na videz majhen in nepomemben košček dejavnosti. Majhen kot ščepec kvasa. In v Sloveniji se lahko še naprej sprašujemo, zakaj nam kruh ne „rata“, ko pa tako prizadevno vsipamo moko v vodo ali pa vodo v moko, obe tehniki sta dobro poznani. Ampak dokler ne bomo vzeli K(TT)vasa, zamesili testa in ga spekli, pač ne bomo mogli vedeti, kako bi bilo, če bi bilo.

Ja, Institut ima odprta vrata. Pridite nas pogledat.